63 let od podpisa Državne pogodbe

63 let od podpisa Državne pogodbe o ponovni  vzpostavitvi demokratične in neodvisne Republike Avstrije

 

(Avstrijska državna pogodba –ADP)

15. maja pred 63 leti je bila podpisana Avstrijska državna pogodba, ki v sedmem členu urejuje pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. Žalostna tradicija je že, da mora Narodni svet koroških Slovencev ob tej obletnici redno opozarjati na to, da 7. člen na zelo pomembnih področjih še vedno ni uresničen. Posebej je treba omeniti:

I.     IZOBRAŽEVANJE:

Otroški vrtec je del elementarnega šolstva.

Od uvedbe prvega in drugega obveznega leta v otroških vrtcih dalje spada področje otroških vrtcev v smislu drugega odstavka 7. člena ADP jasno k »elementarnemu šostvu«. Še vedno pa na Koroškem v nasprotju z Gradiščansko nimamo zakona o otroških vrtcih, ki bi urejal dvojezično otroško vzgojo. Potrebna je zakonska ureditev, da se na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva lahko vsak otrok prijavi k dvojezični vzgoji v otroškem vrtcu. Zasebni dvojezični otroški vrtci potrebujejo finančno podporo, ki jo je treba urediti s potrebno indeksacijo. Povsod tam, kjer dvojezičnih otroških vrtcev še ni, morajo pristojne oblasti poskrbeti za to, da se ta možnost ponudi.

Dvojezični pouk naj bo normalen in samoumeven.

Število prijav k dvojezičnemu pouku iz leta v leto narašča, kar je zelo razveseljivo. Skoraj polovica vseh šoloobveznih otrok je prijavljena k dvojezičnemu pouku. Na osnovi tega dejstva je nerazumljivo, zakaj še vedno velja načelo prijave. Tako kot na Gradiščanskem bi morala obveljati tudi na Koroškem ureditev, da tisti, ki ne želi, da bi se njegov otrok učil drugega deželnega jezika, otroka lahko odjavi. Za vse ostale naj bi bil dvojezični pouk nekaj samoumevnega in normalnega. S tem bi se lahko popravila krivica, ki je bila storjena slovenski narodni skupnosti z ukinitvijo obveznega dvojezičnega šolstva pred 60 leti. S tem v zvezi je treba takoj spremeniti ustavno določilo, ki določa, da se proti volji staršev noben otrok ne sme učiti slovenščine. To določilo je jasna diskriminacija koroških Slovencev. Slovenščina je edini jezik na svetu, ki se na Koroškem proti volji staršev ne sme poučevati.

Protizakonito določilo za Slovensko gimnazijo je treba razveljaviti.

Prej ko slej velja zakonska ureditev, da smejo obiskovati Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence samo avstrijski državljani. To določilo je vsaj od pristopa Avstrije k Evropski uniji naprej protizakonito, kljub temu se do danes ni popravilo. Skrajni čas bi bil, da se to zakonsko določilo prilagodi duhu skupne Evrope.

Dvojezična izobrazba od vrtca do mature mora biti mogoča.

Za otroke, ki ne obiskujejo Slovenske gimnazije, se konča dvojezična izobrazba večinoma po zaključku ljudske šole. To je zanemarjanje človeških virov, ki si ga Koroška v prihodnje ne more in ne sme privoščiti več. Nujno je treba poskrbeti za to, da je dvojezična izobraževalna pot od otroškega vrtca do mature samoumevnost in ne izjema.

Dvojezičnost na kmetijskih šolah je treba urediti.

Popolnoma neurejeno je dvojezično šolstvo na kmetijskih šolah, ki so docela v pristojnosti dežele Koroške. Dvojezičnost na kmetijskih šolah se mora nujno prilagoditi splošnim standardom dvojezičnega šolstva.

Kapacitete Slovenske glasbene šole je treba prilagoditi potrebam.

Pri vključitvi Slovenske glasbene šole v glasbeno šolstvo dežele Koroške so se v zadnjem hipu zmanjšala potrebna finančna sredstva in s tem potrebno število učnih enot. Zaradi tega je bilo mogoče sprejeti le polovico dijakov, ki so prej obiskovali Slovensko glasbeno šolo. Zanimanje za vpis v slovensko glasbeno šolo je slejkoprej veliko, zato je treba dodati učne enote za slovenski oddelek glasbene šole dežele Koroške.

Spremembe v organizaciji manjšinjskošolskega oddelka v soglasju manjšino.

Oddelek za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu je v državni pogodbi predviden kot samostojni oddelek. V sklopu izobraževalne reforme je treba z narodno skupnostjo priti do soglasja glede oblike vodenja tega oddelka.

 

II.    JAVNA DVOJEZIČNOST:

Manjkajoči dvojezični napisi.

Kljub vsem zagotovilom ob sprejetju »kompromisa o krajevnih tablah« se ni sprejela t. i. odprtnostna klavzula in se do danes tudi ni postavila nobena dodatna krajevna tabla oziroma krajevni napis. Tudi predvideni smerokazi še niso v celoti postavljeni. Pohvale vreden je sklep občinskega sveta v mestni občini Pliberk, da še preostali štirje kraji končno dobijo dvojezične napise. Temu primeru naj bi sledile še druge občine, predvsem občina Žitara vas v kraju Sele. Cilj mora ostati, da do obletnice plebiscita spet stoji vsaj tistih 205 krajevnih napisov, ki jih je odnesel vihar podiranja tabel leta 1972. Skupaj s tistimi, ki jih je sklenil občinski svet v Pliberku, trenutno stoji 168 dvojezičnih krajevnih tabel.

Prenehati s poniževalnimi akcijami.

Takoj naj se preneha z akcijami, ki ponižujejo narodno skupnost, kakor se je zgodilo v Škocjanu, kjer so postavili dvojezični smerokaz Horce I na drugo stran ceste samo zato, da ni treba postaviti dvojezičnega.

Dvojezične obrazce za vse občine na območju manjšinskega šolstva.

Na področju uradnega jezika naj bi dežela Koroška prevzela pobudo občine Bilčovs in s tem omogočila dostop do dvojezičnih obrazcev na celotnem veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva. Povsod tam, kjer občine prostovoljno dovolijo uporabo slovenščine kot uradni jezik za vse in ne le za prebivalce posameznih krajev, naj se te ovire odstranijo tudi v zakonodaji.

Uresničitev priporočil prejšnje vlade v sodstvu.

Na področju pravosodja so nujno potrebni ukrepi, da dvojezična sodišča ne bo treba ukiniti zaradi pomanjkanja ustrezno jezikovno usposobljenega osebja. Uresničijo naj se priporočila, ki so jih izdelali že komisija prejšnje vlade, predsedniki vključenih sodišč in drugi strokovnjaki.

 

III.   MEDIJI:

Edini necerkveni tednik, Novice, se »rešuje« iz leta v leto, ker v zakonu o pospeševanju tiska ni določila, ki bi predvidevalo sistemsko rešitev financiranja manjšinskih medijev. Medtem ko veliki in finančno zelo donosni avstrijski mediji iz sklada, določenega v omenjenem zakonu, prejemajo visoke podpore, je podpora Novicam iz tega naslova prava sramota. Še večja sramota je, da Novice, na zelo skromnem nivoju, lahko izhajajo samo s podpore iz Republike Slovenije.

Ponudbo v slovenskem jeziku na televiziji in v radiu je treba prilagoditi evropskim standardom.

 

IV.   FINANČNA PODPORA NARODNI SKUPNOSTI.

Finančna podpora narodni skupnosti se od leta 1995 ni povišala, kar pomeni zmanjšanje finančnih sredstev za skoraj polovico. Medtem ko se je avstrijski brutosocialni proizvod skoraj podvojil in so temu primerno narasle tudi vse ostale cene, se je podpora narodnim skupnostim zmanjšala skoraj za polovico!! Če se to ne spremeni, se stalnega nižanja števila pripadnikov narodne skupnosti ob stoti obletnici plebiscita na Koroškem ne bo dalo več popraviti. V primerjavi z drugimi postavkami državnega proračuna gre za minimalne vsote. Nesprejemljivo je, da se trenutna skromna podpora narodnim skupnostim ne poviša in trajno valorizira.

Z uresničitvijo navedenih točk, ki predstavljajo le del vseh nedostatkov, bi lahko šele dosegli stanje, ki ga predpisuje državna pogodba od leta 1955 naprej. Šele potem se bo slovenska narodna skupnost lahko enakopravno vključevala v politično, kulturno in gospodarsko življenje in bo svoje interese tudi primerno lahko zastopala.

 

Celovec/Klagenfurt, 15.05.2018