Slika: Narodni svet koroških Slovencev se zahvaljuje dr. Busku

Narodni svet koroških Slovencev se zahvaljuje dr. Busku

Umrl je velik politik

Busek, prijatelj koroških Slovencev in Republike Slovenije

 

Tako, kot se je Dr. Busek nepričakovano pojavil na kakšnem dogodku in predstavil svoje nepričakovane teze, tako nepričakovano nas je tudi zapustil. Še pred kratkim je bil na dobrodelnem koncertu za Ukrajino v St. Pöltnu, dajal intervjuje o vdoru Putinove vojske in zdaj ga ni več med nami.

Busek nas je naučil, da ni dovolj biti le Avstrijec in Evropejec, ampak da smo tudi Srednje Evropejci. 

"Videl sem ga na številnih obiskih na Češkem in Moravskem, med drugim na enem od prvih obiskov po inavguraciji Vaclava Havla, prvega češkoslovaškega predsednika, v začetku januarja 1990. Še prej, leta 1985, me je prosil za organizacijo obiska v Beogradu, kjer sem delal kot kulturni- in medijski ataše. Njegov edini pogoj: on in novinarji, ki so ga spremljali, niso želeli videti politikov, temveč le fascinantne osebnosti.

Tako smo spoznali Titovega tovariša Milovana Djilasa, legendarnega beograjskega župana in arhitekta Bogdana Bogdanovića, ki je umrl v izgnanstvu na Dunaju, in zadnjega sarajevskega atentatorja Vaso Čubrilovića ter številne disidente," se spominja predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Valentin Inzko.

Vendar je bilo njegovo področje delovanja veliko širše, zato ni presenetljivo, da si je kmalu po padcu berlinskega zidu prizadeval za odprtje kulturnega inštituta v Krakovu in odprl pisarno za znanstvene in kulturne stike v Lvovu, sedanjem Lwiwu v Ukrajini. To je bilo zanj izjemno pomembno, saj Lvov zanj ni bil Daljni vzhod, ampak Srednja Evropa. Za te utopije so se mu tudi številni posmehovali.

Avstrija mu je bila nekako premajhna, zato je srečaval intelektualce iz vse Srednje Evrope, ki so na enaki ravni iskali alternative do odvisnosti od Moskve, daleč stran od habsburške nostalgije.

Busek pa ni imel stikov le z večjimi narodi in državami, temveč tudi s številčno manjšimi. Tako je Busek na primer poskrbel, da je Lojze Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade, lahko vzpostavil mednarodne stike še pred prvimi neposrednimi volitvami v Sloveniji. Dr. Busek je pogosto spraševal: "Kako vam lahko pomagam?" in prizadeval se je za ustanovitev Avstrijskega kulturnega foruma v Sloveniji v okviru veleposlaništva v Ljubljani, ki je nato razvil izredno aktivno dejavnost.

Tik pred božičem je Busek od predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije za podporo slovenski samostojnosti in vsestransko delo za slovensko državo.

Erhard Busek je imel vodilno vlogo v številnih nadregionalnih organih, kot je Forum Alpbach, ali pa je sam ustanovil takšne organe, kot sta Inštitut za Donavski prostor in Srednjo Evropo ali Dunajski gospodarski forum. Po Buskovi zaslugi sta imela Slovenija in slovenščina v teh organizacijah vedno ustrezno mesto. 

Busek bo imel častno mesto v zgodovini Srednje Evrope, predvsem pa pri ljudeh, ki jih je iskreno ljubil in ki so mu to ljubezen vdano vračali.