Odprto pismo predsednika Inzka na župana mestne občine Borovlje (Ingo Appé)

ZADEVA: Opombe k novemu zemljevidu mesta Borovlje in turističnemu zemljevidu občine Borovlje

 

Spoštovani gospod župan,

mestna občina Borovlje/Ferlach je na gospodinjstva v Borovljah in Selah razposlala nov zemljevid mesta Borovlje in turistični občinski zemljevid, na katerem so številne ponudbe za prosti čas. Zemljevid vsebuje pomembne informacije za domačine in turiste. Podrobnejši pregled zemljevida pa razkriva nekatere nenatančnosti pri zapisovanju geografskih imen, ki so tudi nesnovna kulturna dediščina regije. Predlagamo, da naj bi pri novih izdajah občina Borovlje popravila te nenatančnosti, kar bo dvignilo informacijsko vrednost zemljevida.

Na avstrijskih uradnih zemljevidih (Österreichische Karten – ÖK) so vsa uradna dvojezična krajevna imena (imena, ki so zapisana na krajevnih tablah) navedena v obeh jezikih, novi boroveljski zemljevid pa tega sistema ne upošteva. Kraja Trata in Sele-Srednji Kot sta na novi karti zabeležena samo v nemškem jeziku Tratten in Zell-Mitterwinkel, čeprav sta oba kraja uradno dvojezična in kot taka tudi na avstrijskih uradnih kartah (ÖK) zapisana v nemščini in slovenščini (Tratten/Trata, Zell-Mitterwinkel/Sele-Srednji Kot). Hački, ki so bistveni za razločevanje slovenskih glasov, vseskozi manjkajo, npr. Hajnzgraben – pravilno Hajnžgraben itd. Slovenska hišna imena so zapisana le v ponemčeni obliki, čeprav so bila priznana od avstrijske Unescove komisije kot nesnovna kulturna dediščina. Poleg tega so pri hišnih imenih navedene mešane jezikovne oblike, kar otežuje standardizacijo imen (primer za to je Tschevh namesto Čevh). Krajevno ime Zell-Oberwinkel/Sele-Zvrhnji Kot* je nepravilno zapisano kot Sele-Zorhnji-Kot, kar vodi do novih imenskih različic pri standardiziranih krajevnih imenih in postavlja standardizacijo slovenskih krajevnih imen pod vprašaj. Prav tako je problematična uporaba pisave pri nekaterih imenih na zemljevidu; zaselka Kropivna in Kobla sta na novem zemljevidu zapisana s pisavo, s katero so sicer označena hišna imena.

Občinski zemljevidi so po navadi topografski zemljevidi, zato je priporočljivo, da občine upoštevajo standardizirana imena avstrijskih uradnih kart (ÖK) tudi zato, ker so poenotena standardizirana imena pomembna za reševalne organizacije. Na dvojezičnem območju Koroške imajo občine tudi možnost, da pri drugih geografskih imenih (npr. pri imenih gorovij, vodovij, itd.) zapišejo lokalna domača slovenska imena in tako ohranjajo vedenje o lokalnih naravnih in zgodovinskih danostih, na katera se imena nanašajo.

Na Koroškem se z zapisovanjem geografskih imen ukvarjajo ustanove in strokovnjaki (jezikoslovci, geografi), na katere se občine ob izdaji zemljevidov lahko obrnejo.

*Ime Sele-Zvrhnji Kot bi se po slovenski jezikovni normi moralo glasiti Sele-Zgornji Kot.

 

S prijaznimi pozdravi

 

Valentin Inzko

predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev