Operacijski koledar 2020
16. januarja tega leta je skupina vidnih predstavnikov in posameznikov iz vrst slovenske narodne skupnosti posredovala dopis trem političnim krovnim organizacijam s predlogom, da vse tri predstavniške organizacije skupno predstavijo ta operacijski program javnosti in ga hkrati posredujejo zvezni in deželni vladi.
Medtem je Manuel Jug kot sedanji predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju že odpisal v svojem imenu, kakor tudi Marjan Šturm kot bivši dolgoletni predsednik tega gremija in takratni predsednik ZSO.
Pri Narodnemu svetu koroških Slovencev je o operacijskem koledarju stekla temeljita razprava v predsedstvu organizacije. Spodaj objavljamo odgovor predsedstva NSKS na osnutek operaciskega koledarja 2020. Hkrati je v pripetku tudi priloga k zadnji seji sosveta, kjer so strnjene skupne zahteve v sosvetu zastopanih organizacij.
Spoštovani!
Posredujemo Vam osnutek operacijskega koledarja 2020.
Menimo, da je nujno potrebno, da se naše zastopniške organizacije dogovorijo za nek minimalni program, katerega uresničitev je treba zahtevati do 10.10.2020. Sedaj imamo možnost, doseči uresničitev vsaj nekaterih zmerno formuliranih zahtev. Zato se nam zdi smiselno, postaviti prav take zahteve, ki jih ni možno zavreči z argumentom, da gre za utopične ali pretirane predstave. Po drugi strani pa je sedaj zadnji čas, da formuliramo ustrezne zahteve, ker bomo sicer dobili odgovor, da je prepozno in se do obletnice ne izide več.
Predlagamo, da vse tri predstavniške organizacije skupno predstavijo ta operacijski program javnosti in ga hkrati posredujejo zvezni in deželni vladi, kar bi se moralo zgoditi do najkasneje konec januarja tega leta.
S prijaznimi pozdravi,
Alojz Čik, predsednik SPD Vinko Poljanec
Štefan Domej, predsednik SJK
Matevž Grilc, bivši predsednik NSKS
Roland Grilc, bivši predsednik SAK
Gabriel Hribar, predsednik EL
Sonja Kert-Wakounig, bivša predsednica ZNP NSKS
Gregor Krištof, predsednik Zveze slovenskih pregnancev
Mirko Messner, član UOZSO
Andrej Mohar, predsednik društva Peršman
Giti Pasterk, predsednica SPD Srce
Marjan Pipp, predsednik Centra avstrijskih narodnosti
Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov
Benjamin Wakounig, predsednik SGZ
Feliks Wieser, bivši predsednik ZSO
Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov
Spoštovani podpisniki operacijskega koledarja!
Kar nekaj tednov je že minilo od dneva, ko ste poslali prvi osnutek operacijskega koledarja narodnostnim organizacijam. Časovno sovpada ta dopis v intenzivno obdobje priprav in usklajevanja proračuna pri Uradu zveznega kanclerja ter drugih aktualnih zahtev do avstrijske vlade. Pri vseh pripravah in usklajevanjih smo imeli na obzorju tri važne vidike: Predvideno obeležje 100-obletnice koroškega plebiscita, logiko dvoletnih proračunov avstrijske vlade in poziv Ministrskega komiteja Sveta Evrope, ki poziva Republiko Avstrijo, naj vstopi v obsežen proces modernizacije manjšinskih pravic. V stališču Republike Avstrije je zapisano, da bo avstrijska vlada preverila možnosti uresničitve in se nikakor ne bo zapirala skupnim željam vseh avstrijskih manjšin.
Vmes se je ta zgoraj navedena seja sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja izvedla, in sicer 17. januarja 2019. V predpripravah na to sejo smo že tedne vnaprej zbirali aktualne zadeve, ki naj bi se izpostavile napram avstrijski vladi in smo jih na eni strani koordinirali z ostalimi manjšinami, specifične zahteve slovenske narodne skupnosti pa smo strnili v pisnem dokumentu, ki nam ga je posredoval Urad zveznega kanclerja kot prilogo in sestavni del zadnjega zapisnika omenjene seje.
V tej prilogi so pisno strnjene glavne zahteve do avstrijske vlade, ki naj bi se uresničile v letu 2019 in 2020.
V tem času in deloma pred tem pa smo opravili celo vrsto važnih pogovorov tako s posameznimi poslanci avstrijskega parlamenta ter predstavniki avstrijske vlade.
Drži, da smo to slabo komunicirali, ali pa sploh ne. Ni pa mogoče trditi, da se ni nič zgodilo. V preteklih tednih ste dobili tudi vsaj dve reakciji dveh funkcionarjev, in sicer gospoda Juga in gospoda Sturma.
Objektivno gledano, se nekatere stvari, ki ste jih omenili v operacijskem koledarju, dejansko rešujejo, oziroma so na dobri poti. Razveseljivo je tudi, da od sedaj naprej avstrijske manjšine lahko v nekem določenem časovnem obdobju ustvarijo proračunski presežek v višini do 10%, kar prej ni bilo mogoče. Prej smo morali denar vračati v mučnih pogajanjih, ki so trajala tudi štiri leta.
Izgleda, da se bo rešil tudi problem otroškega vrtca TRIANGEL v St. Lenartu pri sedmih studencih, saj smo dobili te dni potrdilno pismo gospe Pfanner z Dunaja.
Nekatere stvari pa niso rešene. To se lahko stvarno ugotovi in bi se s tem lahko cela debata objektivizirala. In to brez lepih besed in šminke.
Kar se tiče konkretnih predlogov operacijskega koledarja, se popolnoma strinjamo kar z nekaterimi predlogi/zahtevami, kot so sledeče točke:
1. Ureditev možnosti dvojezične vzgoje v otroških vrtcih na veljavnostnem območju manjšinskega šolstva na Koroškem (glej prilogo zapisnika BKA).
2. Zakonska zagotovitev pravice do dvojezične popoldanske oskrbe (glej prilogo zapisnika BKA).
3. Povišanje finančnega pospeševanja iz sredstev Urada zveznega kanclerja na nivo kupne vrednosti, kot je bila dana ob zadnjem povišanju teh sredstev leta 1995 (glej prilogo zapisnika BKA). Pri tej tretji točki bi celo predlagali podvojitev sredstev. Vsekakor je indeksacija ali pa valorizacija minimum.
4. Kar se tiče NOVIC smo tudi enega mnenja (glej prilogo zapisnika BKA).
5. Z vso paro in modrostjo moramo delati tudi na odpravitvi diskriminacije občanov občin Dobrla vas in Škocjan glede možnosti uporabljanja slovenščine kot uradni jezik.
Tu pa nismo čisto sigurni, kako najti najbolj učinkovito pot, saj Dr. Sturm govori o potrebi »dvotretjinske večine v parlamentu«, ki naj bi bila potrebna za tozadevno ustavno spremembo, Rudi Vouk pa meni, da je potrebna »sprememba zakona« in ne »apel županu«. Vsekakor bi bilo dobro o tem govoriti tudi z občani, preden se naredi naslednji korak. Diskriminacija pa ni sprejemljiva. To je jasno.
6. Tudi »Ureditev sklada za financiranje pravne pomoči in pravnega svetovanja v zadevah manjšinskih pravic koroških Slovencev« je izvedljiva zadeva, z ali brez ombudsmana. Tu bi lahko malo poizvedovali, katere manjšine v Evropi imajo ombudsmana ali podobno institucijo.
Tudi to zahtevo najdete v prilogi zapisnika BKA, kako pa je stekla razprava in glasovanje in odločanje v sosvetu samem, lahko dobite vse informacije pri posameznih članih sosveta za slovensko narodno skupnost ali pri organizacijah, ki imajo svoj sedež v sosvetu.
V spisu zahtev avstrijski vladi navajamo tudi ustanovitev posebnega fonda za popravila, adaptacije ter vzdrževanje kulturnih domov (tekoči stroški vzdrževanja in kritje obratnih stroškov).
Mislimo pa, da je operacijski koledar nekaj tako važnega, da bi se pri njegovi formulaciji moral udeležiti čim širši krog predlagateljev.
O spodnjih predlogih smo recimo razpravljali na sejah predsedstva NSKS.
- Tako bi npr. finančni urad na finanz-online lahko uvedel neko možnost, da bi potem dobil Informacije/odločbe itd. tudi v slovenščini;
- Na vseh uradih (občine/okrajna glavarstva/dežela) bi imeli obrazce in tudi spletne povezave v slovenščini;
- Uradniki, ki znajo slovensko in ki tudi dobivajo doklado in so nastavljeni za uradovanje v slovenščini bi naj bili takoj prepoznavni (npr. značka/tablica, kot so jih nekoč imeli pri policiji), itd.;
- Povrnitev slovenskih imen in priimkov v izvorno slovensko obliko;
- Dvojezične izkaznice in potrdila;
- Pravilno zapisovanje slovenskih imen – hački bi morali biti samoumevni in na vseh dokumentih mogoči;
- Uporaba slovenščine v odnosu z javno upravo;
- Na osnovi odprtnostne klavzule, prostovoljno postavljanje dodatnih malih krajevnih napisov v krajih, kjer to določeno število občanov želi, ali pa tam, kjer je bilo pri zadnjih uporabljivih štetjih več kot 10% Slovencev (kriterij Ustavnega sodišča).
Dodali bi še, da bi morali razmišljati ob 100 – letnici plebiscita tudi o tem, da se vrnemo originalnemu besedilu koroške himne, oziroma da se ne uporablja več četrta kitica. 100 let po brambovskem boju, v neki novi Evropi brez meja, naj bi bilo to mogoče.
Kar seveda tudi zelo boli, je dejstvo, da obstaja po deželni ustavi samo en deželni jezik, namreč nemščina. To ni sodoben pristop in seveda ne odgovarja dejstvom.
Najboljše bi bilo, da se ustanovi delovna skupina, ki bi obravnavala v kratkem roku te in druge predloge in potem poslala skupen operacijski koledar/manifest organom na deželni in na državni ravni.
S strani predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev smo seveda radi pripravljeni srečati se z iniciatorji operacijskega koledarja na razgovor.
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev