Rojstni dan Republike Avstrije

100-letnica: Zgodba o uspehu z odprtimi vprašanji

V ponedeljek pred 100 leti je bila razglašena Republika Deutsch-Österreich. Socialdemokrat Karl Renner je postal kancler. 16. februarja 1919 so bile prve volitve v republiki. Prvič so lahko volile tudi ženske. Vzpostavila se je koalicija med socialdemokrati in krščanskimi socialci. Na slovesnosti v dunajski operi ob 100-letnici vzpostavitve republike je bil za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) navzoč predsednik dr. Zdravko Inzko.

Že novo ime države je naznanilo, da se želi mlada republika povezati z Nemčijo. Temu ustrezno je bilo v drugem členu državnega zakone, ki je bil sprejet 12. novembra, omenjeno, da je dežela del nemške republike. Tega zmagovalne zavezniške sile niso dopuščale. V državni pogodbi iz Saint-Germaina je bila 1919 zapisana zahteva o samostojnosti Avstrije. Pogodba, ki so jo ratificirali 21. oktobra 1919, je zapisala ime »Republika Avstrija« za novo državo. V členih 66 do 69 so bili vzpostavljeni okviri za narodne skupnosti v mladi državi.   

Prireditelji so se odločili za slavnostno govornico iz vrst koroških Slovencev, pisateljico Majo Haderlap.

»Gre za simbolično gesto, ki zrcali jezikovno in kulturno raznolikost naše države, daje prostor prav tej raznolikosti in posledično navezuje na prispevek koroških Slovencev in Slovenk ter vseh avstrijskih manjšin pri zgodbi o uspehu z imenom Republika Avstrija«, tako Zdravko Inzko.

Za koroške Slovence in Slovenke je bila vzpostavitev Republike Avstrije prelomnica. Od sedaj naprej so bili manjšina v državi, ki je v svojem imenu poudarila jezik večine in tako zrcalila lastno negotovost. Osnovne pravice so bile sicer zajamčene v državni pogodbi iz Saint-Germaina, a uresničevanje le-teh ni bilo zadovoljivo. Pritisk na slovensko narodno skupnost se je stopnjeval in vedno več pripadnikov in pripadnic slovenske skupnosti so se od nje odvračali. Koroški plebiscit je imel številne posledice, med njimi je tudi beg številnih koroških Slovencev in Slovenk še posebej izobražencev in izobraženk. Slab gospodarski položaj je močno prizadel tudi prebivalstvo na južnem Koroškem  in je bil eden od vzrokov, ki je omogočal drugo svetovno vojno. To je bila vojna, ki je za slovensko narodno skupnost bil boj za preživetje.

Izzivi v 21. stoletju komaj dopuščajo časa za pogled nazaj in za učne procese. Rojstni dan Republike Avstrije je trenutek veselja in razmišljanja s pogledom na uspehe. Hkrati daje možnost, pogledati na še odprta vprašanja.

»Kar zadeva slovensko narodno skupnost na Koroškem, to pomeni, da želimo ta odprta vprašanja rešiti v konstruktivnem dialogu in v duhu praznovanja 100-letnice, ki je v središče pozornosti postavil tisto, kar nas povezuje«, tako predsednik NSKS.