Deželna ustava: ali oba deželna jezika ali noben

Za nepravilno je označil tajnik Društva koroških slovenskih pravnikov, mag. Rudi Vouk, trditev predsednika odbora za ustavo, deželnozborskega poslanca Scherwitzla, da zaradi določil zvezne ustave ni mogoče v deželni ustavi imenovati tudi slovenščine kot deželnega jezika. Ker bi uvedba izključno nemščine kot deželnega jezika izključila slovenščino kot uradni jezik, bi po tej logiki tudi določitev nemškega deželnega jezika bila protiustavna in zunaj pristojnosti Koroške.

Vouk je opozoril, da je za področja, kakor so otroški vrtci, kmetijske šole, glasbene šole itd., pristojna izključno dežela. Ta področja so prav tako deli izvajalne oblasti. Po Scherwitzlovi logiki pa bi tudi na teh področjih samo zveza mogla predvideti pravice narodnih skupnosti, kar pa je očitno nepravilno. Nadalje opozarja Vouk, da je šele pred kratkim vodja ustavne službe na uradu zveznega kanclerja, dr. Hesse, za občino Šentjakob v Rožu ugotovil, da bi bilo dopustno uvesti dvojezične cestne oznake, kar prav tako nasprotuje Scherwitzlovemu umevanju.

»Ali je dopustno določiti v deželni ustavi tako nemščino kakor tudi slovenščino za dvojezično območje za uradna jezika, ali pa je oboje nedopustno. Naj le nehajo s tem, da delajo, ko da bi bili tako pa tako pripravljeni upoštevati slovenščino kot uradni jezik, a da zaradi določil zvezne ustave tega žal ne smejo. Morda bi bilo tako in tako bolje končati nepotrebno razpravo o uvedbi deželnega jezika, Koroška je tudi doslej shajala brez deželnega jezika v ustavi,« tako Vouk.