Sto let senžermenske pogodbe

Pred 100 leti, 10. septembra 1919, je bila v gradu Saint-Germain blizu Pariza podpisana Državna pogodba o ustanovitvi Avstrije s predstavniki antante.

Čeprav gre predvsem za mirovno pogodbo, je vsebovala tudi obsežne določbe za zaščito jezikovnih ali verskih manjšin. Tako mirovna pogodba nasprotuje vsakemu zapostavljanju, govori o sprejemu manjšinskih članov na javne funkcije in v različnih poklicnih in zaposlitvenih dejavnostih.

Narodni svet koroških Slovencev v tiskovni izjavi spominja na dejstvo, da sto let po podpisu  senžermenske mirovne pogodbe le – ta še vedno ni docela udejanjena, čeprav je zapisana v ustavnem rangu. Senžermenska pogodba pa da vsebuje mnogo nastavkov za temeljito in več kot potrebno reformo Zakona o narodnih skupnostih.

„100 let po podpisu  senžermenske mirovne pogodbe in leto pred 100-letnico plebiscita na Koroškem naj bi morala Republiki Avstriji biti plemenita naloga, da preveri vsa določila manjšinske zaščite in udejani morebitna odprta zakonska zaščitna določila."

Avstrija je s pogodbo potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in priznala nove države Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, poroča Slovenski spored ORF.