Odprto pismo KSŠŠD - KSŠŠG - KSŠŠK
Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije Borut Pahor,
slovenski študentski klubi v Gradcu, na Koroškem in Dunaju smo naleteli na novico, da nameravate 10. 10. nastopiti kot govornik na glavni prireditvi ob stoti obletnici koroškega plebiscita. Pozivamo Vas, da se solidarizirate z nami in odpoveste prisotnost.
Ugotavljamo namreč, da v zadnjih sto letih nimamo na Koroškem kaj praznovati razen skorajšnji izbris slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem – ravnanje Republike Avstrije in Dežele Koroške tozadevno nekateri označujejo za kulturni genocid. Zaradi neupoštevanja avstrijske državne pogodbe, zanemarjanja ustavno zajamčenih pravic slovenske manjšine in sistematične diskriminacije sta Republika Avstrija in dežela Koroška sokrivi, da se je število koroških Slovenk in koroških Slovencev v zadnjih sto letih zmanjšalo na le petino.
Slovenija in Avstrija se vedno znova radi pohvalita, da imata dobre sosedske odnose. A ko je Slovenija kot prva država v EU razglasila konec epidemije v državi, je Avstrija oklevala pri odpiranju meje s Slovenijo in s tem pokazala, da so ji interese kapitala bolj pomembne od interesa tistih ljudi, ki živijo na obeh straneh meja.
Avstrija se bo hvalila s tem, da je le postavila nekaj dvojezičnih napisov, da je vse itak že urejeno in da je vzdušje med slovensko manjšino in večinskim prebivalstvom odlično. A naša pričevanja dokazujejo drugače, naša opažanja pa jih potrjujejo; sistematična diskriminacija in organizirana germanizacija sta del Koroške zgodovine. Skoraj nemogoče je dobiti slovenski ali dvojezični formular, kaj šele, da bi dobili dvojezične potne liste. A to je zgolj vrh ledenika; slovenski jezik – naš jezik – izginja. Če jezik ne bo prisoten v javnem življenju, če ne bo rabljen, če po njem ne bo potrebe, če se ne bo poučeval na šolah, če ne bo viden na ulicah in ob cestah, potem bo izginil in upamo, da se še spomnite besed Prešernovega nagrajenca Florjana Lipuša: "z jezikom smo ali nismo". In če bo Avstrija še tako naprej zanemarjala in teptala naše pravice, ki jih je že sto let dolžna izpolniti, potem nas kmalu ne bo več.
Spoštovani gospod predsednik, apeliramo na Vašo dolžnost kot najvišji predstavnik Republike Slovenije, naše matične domovine in zaščitnice avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, da se ne udeležite praznovanja stoletnice koroškega plebiscita in da spomnite Avstrijo na svoje neizpolnjene obveze in obljube.
Slovenska manjšina je komaj doživela to stoletnico. Če bosta Avstrija in dežela Koroška še naprej tako ravnali z našimi pravicami, ne bomo preživeli do naslednje stoletnice.
KSŠŠK, KSŠŠG, KSŠŠD