50 let Zakona o narodnih skupnostih – nujna je celovita posodobitev zakonodaje o narodnih skupnostih

Ob 50. obletnici sprejetja Zakona o narodnih skupnostih se slovenska narodna skupnost ozira tako na njegov zgodovinski pomen kot tudi kritično ocenjuje njegov dosedanji razvoj.

Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 je pomenil prvi poskus sistematične ureditve pravic narodnih skupnosti v Avstriji ter uresničitve določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Uvedel je sosvete narodnih skupnosti, vzpostavil zakonsko podlago za njihovo financiranje ter podrobneje uredil posamezna področja uporabe slovenskega jezika kot uradnega jezika in dvojezične topografije.

Že ob sprejetju pa zakon ni v celoti izpolnil upravičenih pričakovanj slovenske narodne skupnosti.

Na nekaterih področjih je pravice celo zožil glede na obseg, ki ga zagotavlja 7. člen Avstrijske državne pogodbe.

Več njegovih določb – med njimi 25-odstotna klavzula za dvojezične krajevne napise - je Ustavno sodišče pozneje razveljavilo kot protiustavne.

Tudi petdeset let po uveljavitvi zakona ostajajo številna vprašanja nerešena.

Slovenska narodna skupnost si nadaljnjega odlašanja nujno potrebnih reform ne more več privoščiti.

Družbene spremembe, nadaljnja asimilacija in novi izzivi zahtevajo sodoben pravni okvir, ki bo zagotavljal ne le ohranitev, temveč tudi trajnostni razvoj slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Pozdravljamo vse spremembe, ki prispevajo k izboljšanju položaja narodnih skupnosti in krepijo njihovo sodelovanje pri pripravi zakonodaje.

Ob tem pa poudarjamo, da posamezne izboljšave ne morejo nadomestiti celovite posodobitve zakonodaje o narodnih skupnostih.

Potrebni so nadaljnji koraki, predvsem na področju učinkovitejšega pravnega varstva, nadaljnjega razvoja jezikovnih pravic, šolstva ter drugih področij, ki so ključnega pomena za prihodnost narodne skupnosti.

Če sta ohranjanje in spodbujanje avtohtonih narodnih skupnosti resnično med osrednjimi cilji Republike Avstrije, kot je bilo to večkrat poudarjeno tudi v vladnih programih, pričakujemo, da bodo tem zavezam zdaj sledili tudi konkretni zakonodajni ukrepi.

Varstvo narodnih skupnosti ne sme ostati zgolj pri političnih zavezah, temveč se mora odražati v sodobnem, učinkovitem in v prihodnost usmerjenem pravnem okviru.

Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev ter Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so pripravljeni kot odgovorni in konstruktivni partnerji skupaj z avstrijsko zvezno vlado in zakonodajnimi organi sodelovati pri nadaljnjem razvoju sodobne zakonodaje o narodnih skupnostih. Petdeseta obletnica Zakona o narodnih skupnostih naj ne bo zgolj priložnost za pogled nazaj, temveč predvsem začetek novega obdobja razvoja zakonodaje o narodnih skupnostih v Avstriji.