Ali je 11 občin bolj važnih kot skupno 53

Pričakujemo verodostojnost manjšinskih predstavnikov

 

 

Slovenci se desetletja trudimo, da bi dobili razširitev dvojezičnega sodstva. Ta razširitev naj bi pokrila približno sedanje območje dvojezičnega šolstva. Trenutna situacija glede pripravljenosti merodajnih oblasti se nam pri Narodnem svetu zdi najboljša v zadnjih 70 letih po podpisu državne pogodbe. Tako so vsi politični predstavniki manjšine imeli na Dunaju 26. maja zelo dober razgovor z ministrico za pravosodje Anno Sporrer. Nato je bil 25. avgusta v Celovcu - Zalka Kuchling, August Brumnik in predsednik Inzko - v prostorih deželne vlade, dober razgovor s šefom kabineta ministrice, mag. dr. Alexandrom Klingenbrunnerjem in sekcijskim šefom dr. Alexandrom Pirkerjem. Te dni pa je novi predsednik Deželnega sodišča v Celovcu, dr. Manfred Herrnhofer javno menil, da si lahko predstavlja uvedbo dvojezičnosti pred deželnim sodiščem v Celovcu in razširitev veljavnostnega območja dvojezičnega sodstva.

Torej, toliko dobre volje, da se uresniči člen 7 avstrijske državne pogodbe na področju sodstva še nikoli ni bilo in zato ni verodostojna trditev predsednika Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, kolega Bernarda Sadovnika, "da bi bil čas, da se udejanji, kar je že 70 let zapisano v Avstrijski državni pogodbi". Istočasno pa Sadovnik po navedbah ORF-a odločno zavrača zaprtje okrajnih sodišč v zameno za dvojezično sodstvo na deželnem in okrajnih sodiščih v Celovcu, Beljaku in Velikovcu.

Moramo pa točno pogledati, kaj to pomeni. Trenutno preko 2/3 občin nima dostopa do dvojezičnega sodišča.

V okraju Beljak so to taki centri slovenstva kot so Šentjakob, Rožek, Bekštanj, Straja vas in Bistrica na Zilji. V okraju Celovec nimajo dostopa do dvojezičnega sodstva med drugim prebivalci Žrelca (Radiše), Hodiš, Kotmare vasi, Bilčovsa, Škofič in drugih občin. V Podjuni pa prebivalci Djekš, Dobrle vasi, Grebinja, Rude, Škocjana in Velikovca.

Vse te občine bi dobile dvojezično sodstvo, če se koroški Slovenci modro zadržimo in se držimo dejstev.

Dejstva pa so sledeča:

Obstoječa tri dvojezična sodišča obstajajo samo na papirju, saj bo v Pliberku že aprila odšel v zasluženi pokoj zadnji sodnik, ki zna slovensko. Torej so za ohranitev teh malih sodišč brez slovenskega sodnika nekateri pripravljeni tvegati veliko teritorialno in vsebinsko reformo in s tem uresničitev državne pogodbe na področju sodstva. Po mag. Vouku tisti, ki ogrožajo reformo dvojezičnega sodstva z neodgovornim zagovarjanjem obstoječega stanja, ki ni nobena prava dvojezičnost, ogrožajo veliko in moderno reformo dvojezičnega sodstva. Pliberk bo torej imel od aprila naprej mlade nemško govoreče sodnike, ki se bodo zaradi obstoječih pravil, stalno menjali. Železna Kapla pa nobenega. Ali to res hočemo?

Zavzemanje za obstoječa tri sodišča prihaja iz vrst ÖVP in drugih strank, iz vrst županov, ki so jim kar naenkrat pri srcu mala sodišča. Vendar zadnjih nekoliko desetletij niso naredili prav nič, da bi sodišča imela dvojezična tajništva, moderne prevajalske kapacitete, dobro infrastrukturo.

V nasprotju s tem bi bila dvojezična okrajna sodišča v Celovcu, Velikovcu in Beljaku, predvsem pa deželno sodišče v Celovcu opremljeno z najboljšo možno servisno službo, z osebjem, kot so to poklicni prevajalci in sodniki, ki kvalitetno delajo.

Sodišča v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah bi pa tudi v bodoče imela redne uradne ure, kjer bi lahko državljani dobili potrebne informacije.

Ogromno veselje bi pa vladalo v gornjem Rožu in Ziljski dolini, v okraju Celovec in v tistem delu Podjune, kjer bi dobili dostop do dvojezičnega sodstva. Če damo na vago, kaj je boljše, tri mala sodišča za 11 občin, ali pa moderna sodišča za potencialno 53 občin, mora odgovor biti jasen.

Veselili bi se pa tudi nekateri rojaki, ki živijo in delajo na Dunaju ali Gradcu, saj bi se v bodočih kompetenčnih centrih odprla nova, kvalitetna delovna mesta, delovna mesta tudi kot model za dvojezične občine.