Avstrijska državna pogodba po 71 letih, memorandum po 15 letih ni izpolnjen, dvojezično sodstvo je mrtvo

Ko je bila 15. maja 1955 podpisana Avstrijska državna pogodba, je bil zvezni minister za šolstvo iz stranke ÖVP, DDr. Heinrich Drimmel, na položaju šele sedem mesecev. Kljub temu je takoj sprejel prve ukrepe, da bi ustanovil Zvezno gimnazijo za Slovence. Ta ustanova, ki je bila v skladu z državno pogodbo namenjena slovenski narodnostni skupini, je začela delovati že dve leti po podpisu državne pogodbe, leta 1957.

Za vrsto „domovini zvestih“ organizacij pa je bila ta šola trn v peti, zato so se organizirali protesti proti obveznemu dvojezičnemu osnovnošolskemu izobraževanju, zlasti s strani Heimatdiensta, da bi Zvezni gimnaziji za Slovence odvzeli mlade kadre, šolarje, in s tem podlago za delovanje in obstoj. Tako se je leta 1958 po odločitvi socialističnega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga število dvojezičnih osnovnošolcev zmanjšalo z 12.000 na približno 2.300. To je bil najhujši udarec za narodnostno skupnost po vojni.

Dobro voljo je po DDr. Drimmlu pokazala tudi socialistična političarka Hilde Hawlitschek, ki je leta 1990 ustanovila dvojezično Zvezno trgovsko akademijo v Celovcu. Poleg tega je bila dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu dvignjena na raven, ki omogoča zaključek z maturo.

Državna pogodba je tako na področju srednjih šol v celoti izpolnjena.

Dvojezično sodstvo je mrtvo, obstaja samo na papirju

Tudi ministrica za pravosodje Dr. Anna Sporrer, ki si z dobro voljo prizadeva, bi imela možnost prispevati k izpolnjevanju državne pogodbe. Popravila bi lahko podedovane krivice na področju okrajnih sodišč. Dvojezično sodstvo je namreč po upokojitvi zadnjega dvojezičnega sodnika v začetku maja mrtvo. Oziroma obstaja samo na papirju,

Rešitev bi bila preprosta, in sicer z razširitvijo pristojnosti  sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Tako bi bil člen VII na področju  sodišč v celoti izpolnjen.

Memorandum iz leta 2011 – 15 let neizpolnjenih obljub

Na žalost tudi nekatere obljube iz nepravičnega kompromisa o krajevnih tablah, ki je bil podpisan pred 15 leti, še niso izpolnjene. Nepravičen zato, ker se 10 %, ki jih je predpisalo avstrijsko ustavno sodišče kot kriterij, ni upoštevalo, ampak sta Ostermayer in Dörfler namesto tega uvedla kot pogoj 17,5 %, zaradi česar je narodnostna skupnost izgubila okoli 200 dvojezičnih krajevnih napisov.

Po drugi strani pa je narodnostna skupnost v zameno za ta boleč kompromis prejela pomembno pisno zagotovilo takratnega državnega sekretarja Ostermayera, in sicer o »hitrem« sprejetju »novega Zakona o narodnostnih skupnostih«. Ta obljuba do danes, po 15 letih, ni izpolnjena in narodnostna skupnost se počuti prevarana. Manjka tudi še nekaj krajevnih tabel in približno 50 smerokazov. Deželni glavar Dörfler je sicer obljubil, da bo dežela Koroška prevzela slovensko glasbeno šolo, vendar ni storil ničesar. Šele deželni glavar Kaiser je prevzel šolo, vendar zaradi notranjih razlogov v koaliciji le polovico. Državni sekretar Ostermayer je poleg tega  glasbeni šoli obljubil  „sistemsko financiranje“ s strani zvezne in deželne vlade, torej tudi s strani države, ki pa do danes, po 15 letih, ni izpolnjeno.

Narodni svet koroških Slovencev in celotna narodnostna skupnost se v teh dneh spominjata pogumnih članov odporniškega gibanja iz Sel in okolice, ki so bili 29. aprila 1943 na Dunaju obglavljeni. Avstrijska državna pogodba zaradi odporniškega gibanja vsebuje zato tudi pomemben člen VII. Ta člen, ki zajema pravice manjšin, je na nekaterih področjih izpolnjen, na drugih pa le deloma ali pa sploh ne.

Zato pozivamo odgovorne, naj sprejmejo ukrepe za popolno uresničitev  državne pogodbe na vseh področjih. Po črki in po duhu.