Družbeno-politično omizje

V četrtek, 30. oktobra je v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve potekala letošnje družbeno-politično omizje v okviru 22. Primorskih dni na Koroškem.

Vsebina letošnjega omizja se je glasila: 80 let konca druge svetovne vojne – Mirovni sporazumi in pravice slovenskih manjšin. Kakšen pomen imajo jubileji in obletnice ter mednarodni in nacionalni dogovori za narodno skupnost? Kako so se po tolikih letih spremenili izzivi in pogledi političnih zastopniških organizacij?

Pod vodstvom Romana Robleka so na to temo podali svoje misli državnozborska poslanka Zelenih Olga VOGLAUER, deželna politična tajnica Slovenske skupnosti Fulvia PREMOLIN, predsednik Zbora narodnih predstavnikov v NSKS Nanti OLIP in časnikar Novega glasa Matevž ČOTAR.

Poslanka Olga Voglauer je v svojem stališču obžalovala, da je prav v jubilejnem letu prišlo do krajšanja podpor narodni skupnosti in je prišla tudi do spoznanja, da javnost premalo ve o pravicah koroških Slovenk in Slovencev. Izpostavila je tudi vlogo Republike Slovenije, saj se je na primeru policijske akcije pri Peršmanu dobro videlo, da ima vključevanje najvišjih predstavnikov Republike Slovenije v dogajanje na Koroškem le veliko politično težo na Dunaju. Izrazila je tudi željo, da se mora spremeniti vloga sosvetov, saj sedanji člani sosvetov s svojo vlogo kot svetovalni organi ne bi smeli biti zadovoljni. Namesto tega bi morala biti zasidrana možnost vključevanja in soodločanja  pri odločitvah, ki zadevajo koroške Slovenke in Slovence.

Predsednik ZNP Nanti Olip je samokritično pogledal na minulo obdobje glede uresničevanja pravic koroških Slovenk in Slovencev in menil, da je nekaj krivde tudi pri narodni skupnosti sami, ki se je pustila izigravati. Tudi Republika Avstrija in Slovenija sta v preteklosti storili vse, da ne bi prišlo do skupnega izvoljenega političnega zastopstva.

Predstavnika s Primorske, Fulvia Premolin in Matevž Čotar sta navzočim približala situacijo Slovencev v Italiji. Deželna politična tajnica Slovenske skupnosti je pri tem izpostavila, da ostaja še vedno cilj zbirne stranke Slovencev v Italiji, da po 26. členu zakona pridejo do olajšanega mandata v vseh političnih gremijih. Pri tem pa je tudi spomnila, da so vsak pozitivni korak za narodno skupnost dosegli le na podlagi dobre volje posameznikov.