Državna pogodba po 68 letih še vedno neizpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev in cela narodna skupnost se spominja bolečega dejstva, da so pred osemdesetimi leti na dunajskem deželnem sodišču z obglavljenjem usmrtili člane hrabrega antihitlerovskega odporniškega gibanja iz Sel in okolice.

Obsodil jih je »sodnik-krvnik« Roland Freisler, ki je isto pomlad na smrt obsodil tudi člane »bele vrtnice«, brata in sestro Scholl.

V skladu s tem moskovska deklaracija iz leta 1943 izrecno navaja, da bo pri ponovni vzpostavitvi Republike Avstrije potrebno neizogibno upoštevati, »koliko bo Avstrija sama prispevala k svoji osvoboditvi.«

Vrhunec dolgoletnih pogajanj za popolno svobodo Avstrije je bila državna pogodba iz leta 1955, podpisana 15. maja, ki kot priznanje za prispevek koroških Slovencev vsebuje tudi pomemben člen VII.

VII člen državne pogodbe z manjšinskimi pravicami je bil na nekaterih področjih izpolnjen skoraj v celoti, na drugih pa le nezadostno ali sploh ne.

Tako od ministra za šolstvo zahtevamo, da sedaj obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se v tem letu na dvojezičnem šolskem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Državna pogodba namreč govori o »elementarnem pouku« v slovenščini. Izgovor, da je pristojna Koroška, ki ni uvedla obveznega zadnjega leta vrtca, ne velja. Poleg tega bi moral minister za šolstvo začasno ustaviti nedavno načrtovano zmanjšanje pouka slovenskega jezika, dokler se ne najde pravična rešitev. Predvsem pa ne gre, da se važne odločitve, ki se tičejo manjšine, sprejemajo brez prizadetih, torej brez narodne skupnosti!

Tudi ministrica za pravosodje ima priložnost, da odpravi podedovane krivice na področju okrajnih sodišč. Rešitev bi bila zelo preprosta, in sicer z razširitvijo pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu na dvojezična območja. Potem bi bil člen VII glede pristojnosti sodišč v celoti izpolnjen. Trenutno Zila, deli Podjune, zgornji Rož in nekatere občine v okolici Celovca, torej dve tretjini narodne skupnosti, nima dostopa do dvojezičnega sodišča. Niti poslanka in generalna sekretarka Zelenih, Olga Voglauer, ki živi sicer v na splošno dobro vodeni dvojezični občini, v Bilčovsu.

Žal še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz bolečega in krivičnega kompromisa o krajevnih imenih, podpisanega pred 12 leti. Krivičen zato, ker se ni upoštevalo 10 %, ki jih je določilo avstrijsko ustavno sodišče, in je narodna skupnost tako izgubila približno 200 krajevnih napisov.

Na drugi strani pa je manjšina v zameno za boleči kompromis od takratnega državnega sekretarja Ostermayerja dobila pomembno obljubo, in sicer hitro sprejetje »novega zakona o narodnostnih skupnostih.« Tudi ta obljuba do danes še ni bila niti približno uresničena. In to po dvanajstih letih.