Lipuš: »Z jezikom smo« - Svetovni dan materinščine

Svetovni dan maternega jezika je razglasila organizacija UNESCO leta 1999, prvič pa so ga obeležili leta 2000.

Po mnenju predstavnikov te organizacije, je Svetovni dan maternega jezika (21. februar) pomemben predvsem zato, ker opozarja na vrednost jezikovne raznolikosti in na pomen ohranjanja maternih jezikov po svetu.

Gre za ohranjanje jezika in kulture, saj je jezik tesno povezan z identiteto, tradicijo in zgodovino naroda. Ko jezik izgine, pogosto izgine tudi del kulture in naroda. Že v svetem pismu se najde četrta božja zapoved: »Spoštuj očeta in mater.« Mater pa spoštuješ tudi tako, da govoriš njen jezik, ki ima zato lepo ime: materinščina.

Naš veliki pisatelj Florjan Lipuš pa je leta 2004, ob podelitvi prestižne Prešernove nagrade izrekel mnogokrat citirani preroški stavek: »Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo!«

Hvaležni smo Florjanu Lipušu za te tehtne misli in opomin. Po mnenju predsednika Narodnega sveta, Valentina Inzka, bi pa te besede morale biti prisotne pri koroških Slovencih ne samo 21. februarja, temveč celo leto, ja celo življenje.

Z maternim jezikom je pa tesno povezana pravica do izobraževanja v maternem jeziku. Otroci se najlažje učijo v jeziku, ki ga govorijo doma, zato 21. februar opozarja na pomen dostopa do izobraževanja v maternem jeziku.

Svetovni dan maternega jezika obeležujejo po svetu na različne načine, vendar je skupni cilj vedno enak — poudariti pomen maternega jezik za obstoj jezikovne skupnosti.

V Sloveniji šole, knjižnice in kulturne ustanove pripravljajo bralne dogodke, pogovore o narečjih in dejavnosti za spodbujanje spoštovanja jezikovne raznolikosti.

Naša dragi domači marinj, naša beseda se bo pa najbolj ohranila tedaj, če bodo za njo skrbeli starši in šola. To vključuje tudi naša lepa narečja, ki jih vedno bolj odkrivamo in uporabljamo.