Memorandum iz leta 2011 še vedno ni izpolnjen

Ob 13. obletnici bolečega kompromisa o krajevnih napisih Narodni svet koroških Slovencev z obžalovanjem ugotavlja, da je memorandum z dne 26. aprila 2011 v bistvenih točkah še vedno neizpolnjen. Zlasti se lahko sklicujemo na pisno obljubo, tudi državnega sekretarja g. Ostermayerja, da bo manjšina »hitro« dobila nov Zakon o narodnostnih skupnostih.

Druga obljuba, ki še ni izpolnjena, je popoln prevzem Slovenske glasbene šole s strani dežele Koroške. Od takratnih 720 učencev jih je bilo prvotno prevzetih le 380, od takratnih 40 učiteljev pa le 16. Razveseljivo izboljšanje v zadnjih letih pa ne sme zakriti dejstva, da smo še vedno daleč stran od prvotnih številk. Prav tako še vedno ni zagotovljeno v memorandumu predvideno "sistemsko" financiranje slovenske glasbene šole s strani "Republike Avstrije in dežele Koroške". Zveza še ni zagotovila nobenega sofinanciranja. Dežela Koroška trenutno nosi vse stroške.

Trinajst let po memorandumu poleg tega manjkajo nekatere dvojezične krajevne oznake na zveznih cestah, na primer v kraju Tale ali kraju Kot v občini Šentjakob v Rožu – skupno pa manjka do 60 kažipotov.

Kot je javnost naknadno izvedela na podlagi poročila v Kleine Zeitung, je državni sekretar Josef Ostermayer po lastnih besedah že 12. decembra 2010, to je v letu pred začetkom "pogajanj o krajevnih napisih", na Dunaju takratnemu deželnemu glavarju Dörflerju izročil popoln seznam krajevnih imen. Poleg tega je Ostermayer po lastnih navedbah na več srečanjih z Rudijem Gallobom, v neki slaščičarni v Labotu, "s katerim sta pregledovala sezname krajev", že določil zgornjo mejo za število dvojezičnih tabel. Kot je znano, je bil Gallob do konca življenja član Kameradschaftsbunda in dolgo časa predsednik skupnosti Ulrichsberg. Po navedbah Standarda je bilo društvo "Ulrichsberggemeinschaft" zbirališče nekdanjih nacistov, neonacistov, nacističnih omaloževalcev in veteranov SS. Na teh srečanjih v Labotu so bili s tem gospodom Gallobom, častnim predsednikom skupnosti Ulrichsberg, postavljeni temelji za "dogovor o krajevnih napisih", še preden pogajanja  sploh začela.

Narodni svet koroških Slovencev je vendarle pristal na ta krivični, boleči in malenkostni kompromis, saj se je pričakovalo, da se bodo razmere izboljšale, poleg tega pa so obstajale tudi daljnosežne obljube. Kompromis je bil nepravičen zlasti zato, ker je ustavno sodišče kot pogoj za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa večkrat določilo 10 % deleža slovenskogovorečega prebivalstava kot zadostno. Glavna pogajalca Ostermayer in Dörfler pa sta izsilila 17,5 %. To pa ni bila srednja pot, temveč je bila narodni skupnosti povzročena ogromna škoda. Približno 200 krajev in naselij je enkrat za vselej izgubilo dvojezično krajevno oznako in s tem del svoje dolgoletne identitete. Nastala je nepopravljiva škoda!

Tako z velikim razočaranjem gledamo na 13 let čakanja. Zato Narodni svet koroških Slovencev pričakuje popolno in hitro uresničitev vseh odprtih točk memoranduma, predvsem pa čimprejšnji sprejem Novega zakona o narodnostnih skupnostih, kot je bilo pisno obljubljeno v memorandumu leta 2011. Če se to ne bo zgodilo, se bodo pripadniki narodne skupnosti upravičeno počutili zavedene, prevarane in ogoljufane, čim dlje bo čakanje trajalo. Tega ne morejo spremeniti niti hvalospevi, objavljeni v nekaterih brošurah ali člankih.

Ne glede na zgornje besedilo pa študija OGM, ki jo je naročil Urad zveznega kanclerja na Dunaju, in njeni sodelavci jasno ocenjujejo, kako bi bilo treba razmere na Koroškem v resnici oceniti. Število pripadnikov narodne skupnosti še naprej pada. Zato "kompromis glede krajevnih oznak" iz leta 2011 v resnici ni prestal preizkusa časa.