Slika: Narodni svet protestira proti podelitvi nagrade Heimatdienstu

Narodni svet protestira proti podelitvi nagrade Heimatdienstu

Mesto Celovec namerava podeliti 17. marca zlato kolajno dr. Feldnerju in dr. Sturmu. Seveda ima glavno mesto pravico svobodno odločati, komu bo podelilo nagrade in komu ne.

Vendar je Heimatdienst, katerega predsednik je bil dr. Feldner desetletja, organizacija, ki je slovenski narodni skupnosti povzročila nepopravljivo škodo. Desetletja so uspešno izvajali politiko germanizacije in eno od stalnih gesel Heimatdiensta je bilo, da »Slovenske Koroške ni.« Tako je bilo tudi leta 1972, ko je dr. Feldner po Ortstafelšturmu, na velikem shodu v Celovcu pozval k odstranitvi še preostalih krajevnih tabel. Na podlagi tega gesla je leta 2006 sledil Haiderjev volilni plakat: »Koroška bo ostala enojezična!«

Poleg tega je Heimatdienst med tistimi, ki so leta 1958 prevzeli vodstvo in se s stavkami, letaki in gesli, kot so »prisilno izobraževanje« ali »pravica staršev«, uspešno borili proti obveznemu, vzornemu dvojezičnemu šolstvu na južnem Koroškem.

Oktobra 1945, po koncu nacističnega terorja in ob prisotnosti britanskih okupacijskih sil, je koroški deželni zbor uvedel obvezni dvojezični pouk in ga označil za vzornega. Toda komaj so zavezniške sile zapustile Avstrijo, so se ponovno konstituirale domovini zveste organizacije in začela se je agitacija proti obveznemu dvojezičnemu pouku. Od približno 13.000 učencev tega zglednega skupnega pouka jih je takrat po množičnih protestih ostalo le še približno 1.200. To je bil najhujši udarec za narodno skupnost po drugi svetovni vojni, od katerega si nikoli ni opomogla.

To se je zgodilo leta 1958, ampak tragične posledice čutimo še danes. K pouku slovenščine je na primer vsako leto vpisanih manj kot 180 otrok, ki doma še govorijo slovensko. Prav tako se je po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva delež slovensko govorečih dramatično zmanjšal od približno 40.000 leta 1951 na 20.000 leta 1961.

Poleg tega je Heimatdiensta šele pred kratkim, leta 2020, postavil nov spomenik Hansu Steinacherju. Po najnovejših raziskavah Univerze v Celovcu pa je znano, da Hans Steinacher ni le tihotapil dinamit in nabavil strupeni plin ter bil član NSDAP, temveč  je organiziral tudi umor po naročilu in se k temu v pismu osebno priznal (Arhiv Koblenz).

Morda bi kdo pomislil, da je vse to preteklost in da se je KHD spremenil. To je seveda dobrodošlo, vendar bi bilo najmanj, kar bi lahko pri KHD storili to, da bi Heimatdienst v celoti predelal svojo zgodovino, se zavzel za ponovno uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva (z možnostjo odjave) in se opravičil tistim koroškim Slovencem, ki jih je Heimatdienst v preteklosti tožil.

Kar zadeva boleč in krivičen kompromis glede krajevnih tabel iz leta 2011, pa je Heimatdienst pripravil sramotno rešitev, s katero je z mize zbrisal 10% klavzulo za postavitev krajevnih tabel, ki jo je določilo ustavno sodišče, in uvedel minimalni odstotek 17,5%. Posledično so koroški Slovenci izgubili 200 krajevnih tabel. To pa ne glede na to, da bi bilo po državni pogodbi iz leta 1955 treba postaviti skoraj 800 tabel. Na eni tiskovni konferenci v Bilčovsu se je predsednik Feldner tudi pohvalil, da je bil osnutek Heimatdiensta »edina podlaga« za rešitev. Podlaga torej niso bile niti večkratne odločbe ustavnega sodišča niti številni predlogi koroških Slovencev! Mimogrede, po navedbah časopisa Kleine Zeitung je takratni državni sekreta Ostermayer to dokončno »rešitev« deželnemu glavarju Dörflerju izročil že 12. decembra 2010 v dunajskem Musikvereinu na božičnem koncertu Grenzlandchor-a Arnoldstein, torej v letu pred začetkom pogajanj o krajevnih napisih!

Dr. Feldner in z njim konsenzna skupina sta torej koroškim Slovencem naredila precejšnjo škodo, zato je podelitev zlate kolajne mesta Celovec dr. Feldnerju več kot vprašljivo. Res je, da je aprila 2011 v ozračju, razgretem od velikih pričakovanj, boleči kompromis podprl tudi Narodni svet koroških Slovencev. Vendar le zato, ker so se nahajale v tedanjem Memorandumu velike obljube, ko na primer »takojšen novi zakon o narodnostih skupnostih«. Toda minilo je že 12 let in narodna skupnost še vedno čaka na takojšnji zakon. Na srečo je bila Slovenska glasbena šola vključena v koroški glasbeni šolski sistem, vendar ne v celoti. Tudi obljubljeno 50-odstotno financiranje te glasbene šole s strani države je po dvanajstih letih še vedno neizpolnjeno. Vendar se Heimatdienst pod predsednikom dr. Feldnerjem nikoli ni zavzemal za popolno uresničitev memoranduma, podpisanega pred dvanajstimi leti, ali pa za ponovno uvedbo vzornega, obveznega dvojezičnega pouka. Tako bi KHD vsaj simbolično popravil storjeno škodo.

S čisto zgodovinskega vidika je bila konsenzna skupina ustanovljena pred 37 leti po zgodovinski koroški škofijski sinodi leta 1972, na kateri je prišlo do velike sprave med nemškimi in slovenskimi katoličani na Koroškem. Tudi oddaja »Servus, Srečno, Ciao«, je bila premierno predvajana mnogo let pred konsenzno skupino. To velja tudi za odlični ciklus prireditev »Dober večer, sosed«, ki poteka že od leta 1980. Poleg tega je bila leta 1997 na pobudo deželnega glavarja Christofa Zernatta s slovenskimi društvi in KHD organizirana »okrogla miza«. Konsenzna skupina je bila torej ustanovljena kot zadnja, šele leta 2005, vendar je letos razpadla.

Nagrada dr. Feldnerju, dolgoletnemu predsedniku KHD, zato ni upravičena in je enaka žalitvi narodnostne skupnosti.

Zato boste razumeli, da Narodni svet koroških Slovencev ne more sodelovati pri podelitvi zlate kolajne mesta Celovec dr. Josefu Feldnerju in dr. Marjanu Sturmu. Čas za to še ni dozorel. Najprej je treba predelati zgodovino Heimatdiensta in dokazati s konkretnimi pozitivnimi dejanji, da se je kaj spremenilo.

 

Klagenfurt/Celovec, 15. 03. 2023