FOTO: SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT DUNAJ/M. HUDOBNIK
Slika: FOTO: SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT DUNAJ/M. HUDOBNIK

Narodni svet se zahvaljuje Zdovcu

Preteklo sredo, 3. junija, je na svojem domu na Dunaju v 93. letu umrl jezikoslovec in leksikograf Pavel Zdovc, avtor impozantnega dela »Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem«. Rodil se je leta 1933 v Rinkolah in ostal domačemu kraju, Podjuni in celi Koroški s svojim znanstvenim delom zvest do konca svojega življenja.

Po besedah dunajskega, tudi v Rinkolah rojenega zdravnika, dr. Maksa Domeja, je Zdovc v zadnjih letih bil preko cerkvenega lista NEDELJA vedno povezan z dogodki na Koroškem. Pavel Zdovc je v srcu bil sin iz slovenske družine iz Rinkol. Čeprav že dolga leta ni več živel na Koroškem je Dr. Domeja pri vsakem srečanju vprašal »kaj je novega doma?« Dr. Domej ga je opisal kot neverjetno razgledanega, mirnega in ponižnega.

Po Domeju je Zdovc bil veliki narodnjak s telesom in dušo. Nečakinja Gitka Zdovc pa je bila za njega na Dunaju dolga leta pri vseh življenjskih težavah »sidro utehe in upanja za boljši jutri«.

Zdovc je po maturi leta 1955 je študiral najprej filozofijo in teologijo v Innsbrucku in na Dunaju, nato pa tudi slavistiko na Dunaju. Strokovno se je izpopolnjeval še na slavni univerzi Lomonosova v Moskvi, ter med krajšimi bivanji tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Leta 1967 je postal asistent na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju, kjer je od študijskega leta 1968/69 naprej, pa vse do 1996/2000, poučeval slovenski jezik.

Že od vsega začetka se je posvetil jeziku in je svojo dialektološko disertacijo posvetil podjunskemu narečju z naslovom: Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Kärnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci« (Dunaj, leta 1972).

Pavel Zdovc je objavil številne jezikoslovne razprave v slovenskem in nemškem jeziku, tudi o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, ter pisal o literarnih in kulturnih temah na Koroškem.

Večino svojega raziskovalnega dela pa je posvetil preučevanju in določanju rabe koroških krajevnih imen ter izdal leta 1993 monumentalno, referenčno delo »Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten«. Na tem, 347 strani obsegajočem življenjskem projektu, kjer našteva preko 1.000 dvojezičnih krajevnih imen, je delal celih 13 let. Ob strani mu pa niso stali samo nekateri znanstveniki, sodelavci celovškega radija in drugi, temveč tudi 150 ljudi s podeželja. Tudi taki iz severne jezikovne meje, kot so Djekše. Od tega trenutka naprej so spodleteli vsi poskusi Deželnega arhiva, da se uporablja za vasi narečna oblika.

Že leta 1967, ko je Avstrija poslala Zduženim Narodom v Ženevo priporočilo, da naj se slovenska imena pišejo z nemškimi črkami, se je Zdovc temu takoj uprl in poudaril dodatno, drugo priporočilo, namreč, da je treba »upoštevati dejansko rabo« – in to je bila po mnenju strokovnjakinje Mag. Martine Piko - Rustie »Zdovčeva maksima«.

 

Političen pomen delovanja Pavla Zdovca

Po mnenju Martine Piko-Rustie, je Zdovc s svojim impozantnim delom rešil krajevna imena ne samo pozabe, temveč da se na krajevnih tablah uporabljajo imena po pravilih standardizacije in ne po zahtevah »političnega vindišarstva« kot je to hotel deželni arhiv. Njegovo delo je standardno in referenčno delo, ki metodološko v celoti temelji na rezultatih terenskega dela.

Leta 2011, ko je prišlo do ponesrečenega kompromisa glede na krajevne napise, je pa bilo ravno Zdovčevo znanstveno delo podlaga za korektna imenovanja vasi, ko so nekateri predlagali uporabo narečnih oblik.

Po njegovem mnenju naj bodo krajevna imena kleno zrnje, shranjeno v njegovi knjigi, njegovi »žitnici«. To naj bi bil po Zdovcu »Kruh za petke in pogača za svetke.«

Pavel Zdovc je leta 2020 prejel Trubarjevo priznanje, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in nosi ime po slovenskem reformatorju Primožu Trubarju.

Po mnenju Martine Piko-Rustia, znanstvene vodje Instituta Urban Jarnik, nam bo Zdovčevo pionirsko - znanstveno delo, globoka ljubezen do materinega jezika ter njegov neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine na Koroškem in Dunaju ostalo naš trajen navdih. Temu se pridružuje s hvaležnostjo tudi Narodni svet.