Slika: Nujno potrebna je formalizirana koordinacija znotraj narodne skupnosti

Nujno potrebna je formalizirana koordinacija znotraj narodne skupnosti

Narodni svet: Seja zbora narodnih predstavnikov in predstavnic v petek, 19.11.2021  k aktualnim temam narodnostne politike

 

Nujno potrebna je formalizirana koordinacija znotraj narodne skupnosti; odklonilno stališče k »društvu stalne konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov

Na svoji zadnji seji pretekli teden se je najvišji organ Narodnega sveta koroških Slovencev, Zbor narodnih predstavnikov in predstavnic, med drugim tudi ukvarjal z ustanovitvijo društva stalne konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov, ki naj bi bilo ustanovljeno pred kratkim na Dunaju.

Narodni svet ustanovitev društva po načinu samoimenovanja absolutno odklanja, ker spravlja v narodno skupnost spor, izpodnese dogovorjeni rotacijski princip pri predsedovanju v slovenskem sosvetu in poglobi nekoordinirano delovanje. Sosvet je svetovalni in ne zastopniški organ narodne skupnosti, ki je imenovan od zveznega kanclerja in mu zato manjka nujno potrebna neposredna demokratična legitimacija.

Zadnji poskus ustanovitve take konference na zakonski podlagi po predlogu takratnega državnega sekretarja Ostermayerja ni bil deležen le ostre kritike številnih manjšinskih organizacij, odklanjale so ga neštete javne organizacije in vidne javne ustanove Republike Avstrije. Namesto nadaljnjega podržavljanja manjšinske politike je več kot potrebna reforma »Zakona o narodnih skupnostih«, ki ima zelo dobre nastavke v sklenjenem vladnem programu.

Člani ZNP so tudi ugotovili, da o ustanovitvi društva stalne konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov na Dunaju ni bilo razprave znotraj narodne skupnosti, niti posvetovanja ali sklepa v sosvetu za slovensko narodno skupnost. Take razprave tudi ni bilo pri gradiščanskih Hrvatih, poleg štajerskih in koroških Slovencev narodna skupnost pod zaščito 7. Člena ADP. Podpredsednik gradiščansko hrvaškega sosveta in predsednik Hrvatskega kulturnega društva, največje predstavniške organizacije gradiščanskih Hrvatov, se je jasno in javno izrekel proti ustanovitvi take konference.

Dalje se je Zbor narodnih predstavnikov soglasno opredelil za ustanovitev oziroma poživitev stalnega ožjega koordinacijskega odbora, v katerem so s predsedniki zastopane politične in stanovske predstavniške organizacije NSKS, ZSO, SKS, EL in SJK, obe osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ, predstavnico ali predstavnika študentskih klubov in Iniciative Slovenski konsenz za ustavne pravice, Slovenska gospodarska zveza in Mohorjeva v Celovcu. Člani naj bi bili tudi aktualno izvoljeni pripadniki slovenske narodne skupnosti v državnem ali deželnem zboru ter mestnega sveta koroškega glavnega mesta Celovec. Trenutno bi to bili Olga Voglauer in Ana Blatnik ter podžupan mesta Celovec, Lojze Dolinar. Ta format predstavlja veliko širino znotraj narodne skupnosti in se je že dobro obnesel kot svetovalni organ pri iskanju skupnih imenovalcev v zvezi s spominskim letom koroškega plebiscita.

Nadalje predlaga Narodni svet ustanovitev širšega koordinacijskega odbora, v katerem bi bili zastopani predsedniki oz. predsednice tistih slovenskih društev in ustanov, ki vsako leto vlagajo prošnje pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ali Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Torej skoraj vsa slovenska društva in ustanove. To naj bi bil prvi korak v prepotrebni razpravi o zastopstveni strukturi narodne skupnosti v smislu sprejetega vladnega programa Republike Avstrije 2020 - 2024.