Oster protest glede sodstva

Narodni svet koroških Slovencev ostro protestira proti novemu zakonu o dvojezičnem sodstvu, saj z novim zakonom nastajajo nove krivice! Res je sicer in je razveseljivo, da se je število tistih občin povečalo, ki bodo od januarja 2027 imele dostop do dvojezičnega sodstva. To pa istočasno pomeni, da te nove občine, ne glede na pravice iz Državne pogodbe, 72 let tega dostopa niso imele. Še vedno pa bodo manjkale občine Zgornjega Roža, okolice Baškega jezera in celotna Zila; recimo Ločilo ali Zahomc ter osem drugih krajev, ki imajo dvojezične table in dvojezično šolstvo. Tako prinaša novi zakon nove krivice in nove diskriminacije. Zakon deli Slovence med tiste, ki bodo imeli dostop do dvojezičnega sodstva in tiste, ki ga ne bodo imeli. To se imenuje neenakost in diskriminacija.

Ravno tako pa boli in je popolnoma nesprejemljivo, da okrajno sodišče Celovec ne bo pristojno za mesto Celovec (Bezirksgericht Klagenfurt, „mit Ausnahme von Klagenfurt“). Tudi v novem kompetenčnem centru v Velikovcu ne bo slovenskih obravnav, temveč kot doslej le v Pliberku. Zakaj pa niso naredili kompetenčni center kar v Pliberku? Tam se je, predvsem zaradi dolgoletnega odličnega sodnika Franza Boschitza, nakopičilo ogromno konkretne prakse in velika mera zaupanja v dvojezično sodstvo.

Samo ob robu naj še omenimo absurd, da bodo kot doslej, državljani iz Slovenije lahko zahtevali in dobili slovensko obravnavo v Celovcu, celovški Slovenci pa ne.

Zadnja novica pravosodne ministrice Anne Sporrer od 27. julija pa je ta, da bodo celovški Slovenci ne glede na to, da je Celovec zakonsko izključen lahko zahtevali pod gotovimi pogoji dvojezičen postopek. Nekakšna ureditev oz. regulacija naj bi to omogočala. Ugledni strokovnjak in predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov Mag. Rudi Vouk pa kritično pravi, da do takih postopkov na osnovi teh ureditev še ni prišlo. En drug ugleden celovški sodnik je celo rekel, da je to mrtvo pravo.

Po Voukovih besedah pa v zvezi s to ureditvijo ne gre za pravno zajamčeno pravico do dvojezičnih sodnih obravnav, temveč »za miloščino«. Predsednik Narodnega sveta se z oceno Mag. Rudija Vouka popolnoma strinja in meni, da »miloščine ne rabimo, saj nismo nobeni berači«. Iz omenjenih in drugih razlogov je novi zakon o dvojezičnem sodstvu za Narodni svet nesprejemljiv. Kako bomo pa pogledali v oči našim rojakom iz Celovca in Zile, ki bodo po novem zakonu ostali brez dostopa do dvojezičnega sodstva?

Škoda za zamujeno priliko, saj bi lahko po tako dolgem čakanju dobili brezhiben, jasen in vzoren zakon v skladu z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, ki Celovca in Zile ne izključuje.