Protest Narodnega sveta koroških Slovencev proti zapiranju malih šol

Tirolska ne zapira malih šol

Na Koroškem ponovno zapirajo dve mali šoli, tokrat v Malem Šentvidu in v Šentilju. Poleg tega šola v Šentilju nikakor ni majhna šola. Glavna argumenta sta šolska zakonodaja in pomanjkanje učencev. Ne upošteva pa se, da so majhne šole vzgojno dragocen uvod v »izobraževalno življenje«. Male šole morda ne morejo organizirati velikih prireditev, vendar intenzivno spremljanje v majhnih enotah pomaga otrokom, pomaga staršem in učiteljem ponuja zanimive izzive. Majhne šole krepijo tudi podeželska območja. Vsaj tako menijo na Tirolskem.

Na Tirolskem so prav tako iznašli pametno formulo, po kateri za vzdrževanje šole zadostuje 10 učencev. Zakaj ta razlika?  Ali se ta razlika lahko obrazloži s politično – centralističnimi interesi? Zanimivo in pravično je, da se na Tirolskem uporablja povprečje zadnjih treh let, pa tudi povprečje prihodnjih treh let. Število učencev lahko tudi narašča, kot je to bilo na Radišah, kjer se je število učencev po zaprtju dvojezične ljudske šole povečalo. Občina Radiše je bila kaznovana kar dvakrat, saj je samostojna občina Radiše 1. januarja 1973 v okviru združitve občin postala del občine Žrelec.

Obe združitvi sta bili za narodno skupnost še posebej boleči, saj so prebivalci Radiš izgubili dvojezično občino in dvojezično ljudsko šolo. Podobno usodo je doživelo več dvojezičnih občin in šol, na primer v Slovenjem Plajberku, pri čemer velja posebej omeniti ljudsko šolo na Obirskem.  Ta šola je bila jezikovni biotop, kjer so med učenci gojili in govorili edinstveno obirsko narečje, tudi z odličnim učiteljem Romanom Roblekom iz Sel! Žal je tudi ta šola s svojim neponovljivim narečjem že zgodovina.

Izobraževalne vrednosti takšnih šol ni mogoče izračunati v stroških in številkah, vsekakor pa ne, ko gre za majhno dvojezično šolo.

Poleg tega veljata 8. člen zveznega ustavnega zakona (B-VG), ki zavezuje zvezno vlado, dežele in občine, da sprejmejo zaščitne ukrepe, in člen VII državne pogodbe iz leta 1955, ki je zavezujoč tudi za Koroško. Enako velja deželna ustava, ki določa, da je treba slovenski »jezik in kulturo varovati in spodbujati«. Toda kako je mogoče jezik varovati in spodbujati na podeželjski ravni brez malih dvojezičnih šol? Poleg tega je do Vrbe slabih sedem kilometrov.

Na Tirolskem je še ena posebnost. Tam je mogoče ohraniti tudi takšne ljudske šole, v katerih se uči vsaj več kot šest učencev.

Čas bi bil, da se po tirolskem vzoru nemudoma spremeni koroški šolski zakon s klavzulo o desetih učencih v šoli, v primerih, vrednih posebne obravnave, pa tudi o šestih učencih. Tako ima na primer izjemno dejavna ljudska šola v Thierbachu v Wildschönau na Tirolskem osem učencev.

Če se zapre še zadnja gostilna in majhna trgovina ter se zapre tudi ljudska šola, potem bo tudi vas zamrla. Si to res želimo? Proti temu so se z 850 podpisi izrekli prebivalci kraja Šentilj. Zdaj je žoga na strani deželne politike, ki mora nujno ukrepati. Pred začetkom šolskega leta 2024/2025!