Velik uspeh za koroške Slovence v Bruslju

Politične krovne organizacije in Enotna lista so pred Odborom za peticije Evropskega parlamenta (PETI) skupno zagovarjale peticijo »Za varstvo manjšinskih pravic in ohranitev pravne države«.

Novembra 2023 so politične krovne organizacije koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovenk in Slovencev) ter Enotna lista vložile pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta skupno peticijo »Za varstvo manjšinskih pravic in ohranitev pravne države«.

Izhodišče za vlogo peticije je bil obisk delegacije v maju 2023, ko so predstavniki Enotne liste in Narodnega sveta koroških Slovencev v Strasbourgu s položajem slovenske manjšine v Avstriji seznanili člane Medskupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike. Le-ti so naposled pozvali pristojno ministrico, naj Republika Avstrija ob sodelovanju narodnih skupnosti izboljša obstoječa problematična področja in odpravi pomanjkljivosti na področju izvajanja zakonodaje o varstvu manjšin ter zagotovi ustrezno spremembo Zakona o narodnih skupnostih. Odgovor vodja sekcije pristojnega ministrstva se je glasil, da to odraža "subjektivna mnenja posameznikov in ni reprezentativno za narodno skupnost kot celoto". To je bil povod, da so zastopniške organizacije združile moči in se v skupni peticiji obrnili na Evropski parlament.

V peticiji opozarjajo Republiko Avstrijo na nezadostno in pomanjkljivo uresničevanje manjšinskih pravic kot problem pravne države. Zlasti v izobraževalnem sistemu so pomanjkljivosti očividne. Treba je zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Avstrijska državna pogodba zagotavlja pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku, v praksi pa omogočajo dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli.

Organizacije poleg tega opozarjajo v peticiji na omejevanje uporabe slovenščine v upravi in pravosodju. Vlagatelji pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam, ki naj zagotovijo uporabo slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Zlasti v sodstvu sedanja ureditev omogoča vsem državljanom EU uporabo slovenščine, ne pa koroškim Slovencem, ki niso doma iz enega od treh območij, katera pokrivajo trije dvojezična okrajna sodišča v Pliberku, Železni Kapli ali Borovljah. To dejstvo je po mnenju vlagateljev v jasnem nasprotju z načelom enakosti v evropski uniji.

Eno od poglavij peticije je namenjeno nujno potrebni spremembi Zakona o narodnih skupnostih, ki je bila obljubljena že v memorandumu ob sklepu kompromisa za dvojezične krajevne napise leta 2011 in zajeta v koalicijski pogodbi aktualne zvezne vlade. Hkrati so izpostavili, da se je narodni skupnosti z dvigom zakonov v ustavni rang odvzela možnost pravne poti za izpodbijanje trenutne ureditve.

Predstavnica Evropske komisije, Christel Mercadé Piqueras, je v odzivu poudarila, da sta področji izobraževanja ter uporabe jezika v javni upravi in na sodiščih v pristojnosti držav članic.

S strani navzočih evropskih poslank in poslancev iz Slovenije (Franc Bogovič – EPP/ Slovenska ljudska stranka, Ljudmila Novak – EPP/ Nova Slovenija – Krščanski demokrati), Avstrije (Thomas Waitz – EFA/Die Grüne – Die Grüne Alternative), Francije (Lydie Massard – EFA/ Régions et Peuples Solidaires), Romunije (Lorant Vincze – EPP/ Uninea Democrată Maghiară din România) in Španije (Ana Miranda – EFA/ Bloque Nacionalista Galego) so koroški Slovenci naposled prejeli močno podporo v prid peticiji, ki so oceno Komisije označili kot površno.

Strinjali so se s predlogom, da ostane peticija Koroških Slovencev na dnevnem redu in ostane odprta. Temu so se pridružili člani Odbora za peticije, ki po besedah podpredsednice odbora Ane Mirande pričakujejo pisni odgovor Evropske komisije..

prispevek na slovenci.orf.at

prispevek kaernten.orf.at

prispevek Kleine Zeitung