Zgodovinsko zasedanje deželnega zbora pred 100 leti

28. septembra se spominjamo 100. obletnice slavnostnega zasedanja koroškega deželnega zbora 28. septembra 1920, ko je le-ta tik pred plebiscitom sprejel naslednjo zgodovinsko resolucijo:

»Koroški deželni zbor zato, zavedajoč se odgovorne ure, izjavlja, da želi slovenskim rojakom ohraniti jezikovne in nacionalne značilnosti zdaj in ob vsakem času ter da bodo njihovemu duševnemu in gospodarskemu razcvetu dali enako skrb kot nemškim prebivalcem dežele.«

»Koroški Slovenec bo torej tudi znotraj svoje dosedanje domovine Koroške našel poroštvo za obstoj  svojega narodnega življenja in svoje gospodarske in kulturne rasti.«

"Die Kärntner Landesversammlung erklärt daher im Bewusstsein der verantwortungsvollen Stunde, dass sie den slowenischen Landsleuten ihre sprachliche und nationale Eigenart jetzt und allezeit wahren will und dass sie deren geistigem und wirtschaftlichem Aufblühen dieselbe Fürsorge angedeihen lassen wird, wie den deutschen Bewohnern des Landes."

"Der Kärntner Slowene wird daher auch innerhalb seines bisherigen Heimatlandes Kärnten die Bürgschaft für den Bestand seines nationalen Lebens und seines wirtschaftlichen und kulturellen Aufschwungs vorfinden."

Pri odločitvi gre v dikciji iz leta 1920 za »politično obveznost«, ki ne zastara.

V tej daljnosežni resoluciji je treba izpostaviti en sam vidik:

»Koroški deželni zbor izjavlja, da se zaveda odgovornosti, da želi slovenskim rojakom ohraniti jezikovne posebnosti zdaj in ves čas.«

"Die Kärntner Landesversammlung erklärt daher im Bewusstsein der verantwortungsvollen Stunde, dass sie den slowenischen Landsleuten ihre sprachliche Eigenart jetzt und allezeit wahren will."

V tem okviru lahko predlagamo, da se na enem od prihodnjih zasedanj Koroškega deželnega zbora v spomin na 100. obletnico te resolucije spoštuje ta takratna zaveza in se slovenščina zasidra v deželni ustavi kot drugi deželni jezik. To je treba storiti le tam, kjer že obstajajo podobni predpisi (veljavnostno območje manjšinskega šolstva, območje sodnih okrajev, ureditev uradnega jezika in krajevnih imen).

Po 100 letih bi bila to delna izpolnitev takratnih obljub in delno nadomestilo za posledice, ki so se zgodile po 10. oktobru 1920. Hkrati bi bila to izpolnitev še veljavnega 19. člena. avstrijske ustave o splošnih pravicah državljanov iz leta 1867, in sicer:

»Država priznava enakost vseh v deželi običajnih jezikov v šolah, uradih in javnem življenju.«

"Die Gleichberechtigung aller landesüblichen Sprachen in Schule, Amt, und öffentlichem Leben wird vom Staate anerkannt."

Dopolnitev deželne ustave in priznanje drugega deželnega jezika ne bi pomenila nobenih stroškov. A imela bi visoko simbolno vrednost in bi bila potrditev, da takšni koraki niso le možni, ampak so v drugem stoletju po referendumu in v prevladujočem dobrem vzdušju, v deželi normalni, podobno kot zgodovinska odločitev občinskega sveta v Šentjakobu v Rožu glede krajevnih napisov.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Valentin Inzko, zato poziva v deželni vladi zastopane politične stranke, naj še v jubilejnem mesecu oktobru in 100 let po danih obljubah sprejmejo te ustavne spremembe, ki so pomembne za ugled države in preživetje medtem že majhne narodne skupnosti. S tem bi se stranke, zastopane v deželnem zboru, zapisale v zgodovino, saj bi na Koroškem odprle novo poglavje, novo poglavje s sosednjo Slovenijo in v Evropi.