Slika: Ali je še konsenz med nami?

Ali je še konsenz med nami?

Vsaka družba potrebujete nek konsenz o svojih osnovnih vrednotah. Če tega ni, ji grozi vsaj kriza, če ne celo katastrofa. Za primere ni treba segati daleč v zgodovino, kot npr. v Avstrijo Prve republike, ko sta si desni in levi politični tabor stala v vsej nestrpnosti nasproti, kar je končalo v diktaturi in anšlusu. Imamo dovolj aktualnih primerov, kjer politični tabori nimajo več skupnega jezika: republikanci in demokrati v Trumpovih ZDA, zagovorniki in nasprotniki brexita v Veliki Britaniji, stranke demokratičnega loka in desni populisti ali bolje rečeno fašisti v mnogih evropskih državah. Za države je to problem, vendar lahko upajo, da je začasne narave in bodo volivci spet našli k pameti.

Osnovni konsenz pa potrebuje tudi narodna manjšina. Del tega osnovnega manjšinskega konsenza je vsekakor, da sploh hočemo ostati narodna skupnost in da se zavzemamo za uresničevanje manjšinskih pravic. Pri koroških Slovencih je tako del tega osnovnega konsenza vedno bil, da se zavzemamo za dosledno uresničevanje Člena 7 ADP, iz zgodovinskih razlogov je prav tako antifašizem bil vedno del tega osnovnega konsenza. Celo v času najhujših ideoloških nasprotovanj med levico in desnico smo vsi našli skupen jezik vsaj glede tega.

Sprašujem se, ali nismo ravno priča, da se prične izpodkopavati ta osnovni konsenz med nami. Bivši predsednik ZSO je Kleine Zeitung pustil zapisati, da je nekoč hujskal Heimatdienst, sedaj pa hujskajo člani iniciative SKUP. Tisti, ki se zavzemajo za nek slovenski konsenz o ustavno-pravnih pravicah in ki zahtevajo, da se ob stoletnici koroškega plebiscita resno prične z uresničevanjem Člena 7, ker manjšina sicer drugega stoletja v Republiki Avstriji ne bo preživela več, so po mnenju bivšega predsednika ene od osrednjih organizacij koroških Slovencev torej hujskači in provokatorji. Ni dovolj, da se gospod pajdaši s Heimatdienstom, sedaj je prevzel tudi njegovo dikcijo. Aktualni predsednik ZSO pa svojemu predhodniku poje hvalospeve. Aktualni predsednik ZSO tudi vedno bolj zapušča pozicije, ki so doslej bile absolutne nesporne – od izobraževalne politike preko uradnega jezika do dvojezičnih napisov. Višek pa je, da očitno tudi antifašistični konsenz ne velja več. Pričelo se je s tem, da je gospod Mölzer lahko deloval kot član tako imenovane konsenze skupine, tudi v časih, ko so se vsi drugi politiki v Avstriji trudili za kar največjo distanco do krogov, ki jih predstavlja Mölzer. Sedaj pa smo namesto jasne obsodbe takšnih načrtov slišali iz slovenskih vrst razumevanje za želje, ob stoletnici plebiscita postaviti spomenik nekdanjemu nacistu Steinacherju. Konsenz s Heimatdienstom in predstavniki nemškega nacionalizma na Koroškem, je nekaterim očitno postal bolj važen, kot ohranjevanje osnovnega konsenza znotraj narodne skupnosti.

Včasih je konflikt potreben, da se v njem izlušči jedro nekega problema. Levitev gospod Sturma od zavzetega borca za manjšinske pravice v 70-ih in 80-ih letih preko zagovornika multi-kulti tez, ki je priznavanje k narodni skupnosti že videl kot nacionalistični problem v   90-ih letih in prvih letih novega tisočletja do nekoga, ki meni, da je to, kar je prej zastopal, hujskanje in ki ima razumevanje za Heimatdienst, nam zelo nazorno kaže problem: osnovnega konsenza med koroškimi Slovenci očitno ni več.

Nujno je, da ga obnovimo. Iniciativa SKUP hoče doseči ravno to. Preberite več na spletu pod www.skup.at. Iniciativa je odprta za vse, zlasti predvsem tudi za člane in simpatizerje Narodnega sveta. Sodelujte, vključite se v diskusijo in podprite nas!

 

Mag. Rudi Vouk, 18.11.2019