Slika: Bojazen pred tujci

Bojazen pred tujci

Strah pred tujim, neznanim je od nekdaj globoko zasidran v človeštvu, pravijo.

Za časa mojega otroštva so propagandisti strašili večinsko prebivalstvo na Koroškem s koroškimi Slovenci, ki da smo komunisti in hočemo raztrgati Koroško tudi z načrtno naselitvijo takoimenovanih »Betriebe mit dem Titostern«. Vse stanke so bolj ali manj načrtno netile sovraštvo do nas. Uspešno! Z odprto gonjo proti nam zajamčenim pravicam so zasenčili dejanske potrebe in skrbi prebivalstva. Južnokoroški okraji so npr. glede na kupno moč v avstrijskem merilu daleč zaostajali. Spominjam se na okraj okoli tovarne celuloze Magdalen. Vedno bolj se mi ob tem vsiljuje prizor, ko se ob bogato obloženi mizi mastijo razni Wagnerji, Haiderji, Frühbauerji in Gallobi in vržejo med pse, ki se jim slina vedno bolj cedi in vse glasneje cvilijo, kdaj pa kdaj kako kost s priveskom »Titokomunist«, »Windischer Potukel«, »Slowenisierung« ipd. Prav veselo jih požeruhi gledajo prežvekovati po oglodanih kosteh in migati z repi. Cela Koroška je nastradala zaradi te neodgovorne hujskaške politike.

Po osamosvojitvi in pristopu Slovenije k EU so si heimatdienstovci in slični skrajneži izbrali novega sovražnika. Hitro so nas nadomestili z islamom, prosilci za azil, migranti in vsemogočnim Brusljem, ki da skupaj in načrtno ogrožajo našo bitnost. S podžiganjem strahu pred tujci zmagujejo na volitvah tudi v krajih kjer tujce dejansko vidimo le na ekranih. Dejanskih težav prebivalstva se pa ne lotijo resno. Vsi opažamo posledice klimatskih sprememb, socialna in zdravstvena oskrba za vedno starejše prebivalstvo ni zagotovljena prav tako kot infrastruktura za podeželje, odgovorni pristop do globalizacije in digitalizacije je vedno hujša nuja. Populistična politika pa najraje ustrahuje. Posledice te ne-politike se sicer v zadnjih letih skušajo tudi razčistiti pred raznimi sodišči. Izhajam pa iz tega, da so primeri BUWOG, HYPO, celovški stadion in druge znane goljufije le delček ledene gore, ki se bo sicer za nas nevidno stalila pod vodno gladino.

Seveda bomo morali najti pravilne odgovore na ogromne izzive masovne migracije, ki je predvsem posledica vojn, lakote in zatiranja manjšin. Nemogoče je misliti, da nam bo uspelo hermetično zapreti naše zunanje meje brez množičnega umiranja. Dolgoročno ne bo poti mimo bolj pravični razdelitvi dobrin in pravic. Srednjeročno bo pa potrebno ljudi, ki so potrebni naše pomoči, čim bolj pravično porazdeliti med nami vsemi. Od blizu 6 milijonov sirskih beguncev je daleč nad 5 milijonov našlo zatočišče v sosednjem Kurdistanu, v Turčiji, Libanonu in Jordaniji. Pretežno mlajši moški begunci, ki so prihajali k nam so deloma najbolj izobraženi ali enostavno edini v družini telesno dosti močni za drago in tvegano pot. Starejši ali ženske z otroki, ki večinoma niso sposobni za daljši beg, so odvisni od pomoči, ki jo jim naj bi pošiljali mlajši. Vemo pa, da tudi med nami ni vsak sin staršem v ponos.

Če bomo sprejeli človeka med nas, ga sprejmimo kot sočloveka z načeloma istimi pravicami in dolžnosti, kot jih imamo mi sami. Na blizu isti ravni bo sožitje med nami lažje in dolgotrajno uspelo. Le kot enakopravni bom sprejel tudi vse dolžnosti, ki jih terja sožitje. Kot se zdi avstrijski družbi samoumevno, da se migranti naučijo in poslužujejo nemščine, naj bo za naše kraje jasno, da se bodo kot enakovredni med nami posluževali tudi slovenščine. Ustrezali bodo kriterjem integracije lahko tudi tako, da se bodo njihovi otroci v obveznih letih otroškega vrtca prisvojili slovenščine in jo izpolnjevali v nadalnjem šolanju. Tudi odrasli bodo z znanjem slovenščine ustrezali in uživali ugodnosti socialnega varstva in zakonov. Temu pravimo enakopravnost!

 

Hubert Mikel,13.05.2019