Corona in avstrijska ustava
Tema „Corona“ nas zaposluje sedaj že več ko pol leta. V tem času smo doživeli tako imenovani „lockdown“, smo doživeli, da moramo maske nositi v trgovinah, v restavracijah (a le pri vstopu in odhodu, ne pa, če greš na primer na stranišče), doživeli smo kar nekaj zakonov. Razlagali so nam, da naj držimo drug do drugega razmak od enega metra do dveh, ilustrirano s slončkom („baby-slon“). Deloma je bilo prepovedano, da se družimo na javnih mestih. Menda so deloma tudi kontrolirali, kje se ljudje vozijo tankat, oziroma, če se lahko sploh z avtom pelješ v Šmohor, če si prijavljen v Celovcu.
Na koncu so nekateri dunajski pravniki ubrali pot na ustavno sodišče, katero je razveljavilo število teh zakonov, češ da niso v skladu z avstrijsko ustavo.
Ustavno sodišče ima nalogo, da kontrolira med drugim zakone, ali so v skladu z avstrijsko ustavo. Večini koroških Slovencev in Slovenk je ustavno sodišče znano.
A zakaj ima dandanes ustavno sodišče še zmeraj tako močno vlogo? Oziroma, vprašam drugače, zakaj jo mora imeti? Zakaj mora ustavno sodišče do danes kontrolirati nešteto zakonov?
Star pregovor pravi, če veš, kako se klobase in zakoni delajo, potem ne spiš več tako enostavno.
Seveda, avstrijska ustava oziroma ustavna določila so kar razneseni, saj v Avstriji, v primerjavi z Nemčijo na primer, nimamo tako imenovanega inkorporacijskega predpisa. Inkorporacijski predpis zahteva, da se vsa ustavna določila inkorporirajo v en akt, v „ustavo“. V Avstriji pa nimamo le ene „ustave“, imamo sicer Bundes-Verfassungsgesetz („B-VG“, Zvezni ustavni zakon), v katerem se najde veliko ustavnih določil, imamo „Staatsgrundgesetz“ (Osnovni državljanski zakon) iz leta 1867 ali pa Avstrijsko Državno pogodbo iz leta 1955, ampak to ni zaključeno število. Najdemo ustavna določila v raznih drugih zakonih, ali je to sedaj DMSG (Denkmalschutzgesetz, Zakon o spomeniškem varstvu) ali StVO (Straßenverkehrsordnung, Zakon o cestnem prometu).
V Avstriji se večina zakonov sklene na predlog vlade (Regierungsvorlage). Ti predlogi vlade pa prihajajo iz ministrstev. Tam sedijo pravniki, odlični pravniki, ki se naj bi spoznali ne le na svojo stroko, temveč se naj bi v idealnem primeru tudi spoznali na ustavna določila, saj so relevantna za njihovo stroko.
Tudi pri dvojezičnih tablah je na koncu ustavno sodišče odločilo. Začelo se je vse s pritožbo odvetnika mag. Rudija Vouka in, če lahko tako rečemo, končalo 2011 s postavitvijo nekaterih tabel. Nočem sedaj diskutirati o tem, če je ureditev iz leta 2011 v skladu z avstrijsko ustavo. Da je 17,5 % odstotkov Slovencev za vidno dvojezičnost kakega kraja malo čudno število, o tem sem prepričana. Gerhard Dörfler je rekel, da mu je ideja o tem številu prišla pri tekanju. Noja, najbolj pametnih idej tudi jaz nimam zmeraj pri tekanju.
Kdor je moja vprašanja hitro prebral, si je morda mislil, kaj si ona misli, a hoče ustavnemu sodišču vzeti moč?! A hoče zares ukiniti kontrolo avstrijskih zakonov?!
Lahko pomirim, to ni bila intencija mojega vprašanja. Vprašam, zakaj avstrijske vlade, vseeno katere barve, niso zmožne da predlagajo avstrijskemu državnemu zboru zakone, ki so v skladu z avstrijsko ustavo? Že desetletja imajo tiste stranke, katere sestavljajo vlado, v avstrijskem državnem zboru večino. Odgovornost vidim torej pri vladi in pri ministrstvih.
Saj, pri Coroni si lahko mislim, kaj je bil vzrok, da so na hitro sklenili zakone, katere so ustavni pravniki od vsega začetka kritizirali, da so ustavnopravno gledano kritični. Na hitro so potrebovali zakone in take situacije v preteklosti druge republike do danes še ni bilo. Če so hitri a slabi zakoni boljši od malo bolj počasnih, ampak z ustavo skladnih, tega se vsaj na področju Corone ne upam trditi.
Avstrijska ustava, tudi če je raznešena, je ustava, ki upošteva in spoštuje med drugim pravice posameznika, brani manjšine in manjšinske pravice. Temelj naše republike je ta ustava. Želim si več spoštovanja do te ustave, predvsem od avstrijske vlade (vseeno kake barve).
Mag. Svetlana Wakounig