Slika: Da ne bo spet kdo rekel, da ni vedel

Da ne bo spet kdo rekel, da ni vedel

Notranji minister Kickl je te dni izjavil, da mora pravo slediti politiki in ne obratno. Razen tega je menil, da se je treba vprašati, ali določeni zakoni, ki so stari več kot pol stoletja, še ustrezajo današnjemu času.

Nižji avstrijski deželni svetnik Waldhäusl je zahteval, da se naj ukine inštitucijo ljudskih ombudsmanov. To je zahteval potem, ko so ombudsmani kritizirali zaporom podobno situacijo pri namestitvi prosilcev za azil v Nižji Avstriji, ki je v pristojnosti tega deželnega svetnika.

Vicekancler Strache je zaradi obrekovanja tožil novinarja, ki je objavil sliko, ki kaže Stracheja skupaj z vodilnimi predstavniki tako zvanih »identitarcev« in pripisal, da se Strache z njimi očitno dobro razume. Strache je trdil, da nikdar ni bil tam, v procesu pa je moral priznati, da je to vendarle bil. Tožba je očitno služila samo ustrahovanju novinarja.

V tem procesu je bil Strachejev odvetnik dr. Rami. Ta isti dr. Rami je medtem že nekaj mesecev sodnik na avstrijskem Ustavnem sodišču, imenovan na predlog FPÖ.

Zvezni kancler Republike Avstrije Sebastijan Kurz vse to ve in molči.

 

Kaj ima vse to opraviti s koroškimi Slovenci?

Notranji minister Kickl stavlja pod vprašaj Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. To je tisti minimalni konsenz o človekovih pravicah, za katerega so se dogovorile vse demokratične države Evrope. Priznavanje konvencije je pogoj za članstvo v Evropski uniji. Minister Kickl stavlja pod vprašaj temeljni konsenz civilizirane Evrope, do katerega se je Evropa prikopala po barbarstvu nacizma in h kateremu so pristopile vzhodno evropske države po tem, ko so premagale komunizem. Minister Kickl stavlja pod vprašaj evropsko civilizacijo. Kljub temu pa še vedno ostaja minister, ker gospoda Kurza očitno zanima samo, kako ostati zvezni kancler, vsebina pa ne. Kdor stavlja pod vprašaj čiste osnove človekovih pravic, kot jih poznamo v Evropi, seveda tudi ne bo imel nobenega problema stavljati pod vprašaj manjšinskih pravic, ki so ja tudi že stare več kot pol stoletja, člen 7 je samo 4 let mlajši od Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kaj takšen minister meni o Temeljnem državnem zakonu iz leta 1867, ki še vedno velja in ki vsebuje osnovne človekove pravice za Avstrijo, bi bilo zanimivo vedeti. Saj je ta zakon star že več kot 150 let in po mnenju gospoda Kickla verjetno že zdavnaj spada na smetišče zgodovine.

Ljudski ombudsmani so bistvena pridobitev iz »liberalnega obdobja« druge Republike v 70 letih, po skandinavskem vzgledu. Tudi koroškem Slovencem so že večkrat pomagali. Reakcija gospoda Waldhäusla na upravičeno kritiko je značilna: Običajna politika se dogaja znotraj ustavnega okvira, znotraj tega okvira je povsem legitimno, spreminjati zakonodajo. Ustavne ureditve pa imajo ustavni rang ravno zaradi tega, ker predstavljajo osnovni dogovor o tem, kako hočemo živeti v naši državi. Svobodnjaki pa vedno spet stavljajo pod vprašaj tale osnovni okvir, začenši od Haiderja, ki ni spoštoval razsodb Ustavnega sodišča, do Waldhäuslna, ki bi kar odpravil v ustavi predvidene institucije, ker ga kritizirajo.

Še bolj dramatično pa se mi konec koncem zdi, kako gospod Strache postopa s kritiki in kdo ga pri tem zagovarja. Ustrahovanje kritikov s pravnimi sredstvi, tožbami, ki nekoga stroškovno uničijo, stalnimi postopki, tudi če se na koncu izkažejo kot neupravičeni in ovadbami, je tipična lastnost avtoritarnih režimov. Postopati tako očividno krivično, kot so to mogli še Hitler, Stalin ali Mao, v današnjem času ne gre več. Metode so bolj prefinjene, ampak kdor ima dovolj denarja, lahko vsakega kritika spravi na beraško palico s tem, da ga stalno toži in ovaduje. Da pri tem podlem početju sodeluje ustavni sodnik kot odvetnik stranke, ki to želi, pa daje misliti. Doslej smo Ustavna sodišče vedno videli kot zavetje pravice šibkih, če nihče drug ne pomaga, bi morda našli pravico pred Ustavnim sodiščem. Tudi to se očitno spreminja.

In, ponavljam se: Imamo zveznega kanclerja, ki k vsemu temu molči. In imamo prebivalstvo, ki, če verjamemo javno mnenjskim raziskavam, tega kanclerja vse bolj podpira, baje je trenutno nekje pri 35%.

Da nihče ne bo nekoč rekel, da nič ni vedel. Bodimo pozorni.

 

Mag. Rudi Vouk, 04.02.2019