Dobra leta – slaba leta

Pred nedavnem smo pričeli drugo leto pod režimom korone – prvi t. i. »lockdown« se je v Avstriji pričel 16.marca 2020 in je – praktično čez noč – spremenil naš družbeni in poslovni vsakdan. Skorajda ni delovnega mesta, kulturne dejavnosti ali aktivnosti za prosti čas, ki bi ga pandemija ne bi prizadela. Že od novembra 2020 dalje ostaja neprestano zaprta gastronomija. Vsaj zase osebno moram reči, da imam tega dovolj in bi res bilo lepo spet iti kdaj »ven« na kosilo ali večerjo, na kakšen koncert ali na kakšno igro. Digitalno je premalo.

Številna podjetja, društva in ustanove bi tega časa ne mogli prestati brez obširne državne pomoči v raznih oblikah. Temu primerno pa je korona kriza s tem v preteklem letu zapustila tudi jasne sledi v proračunu Avstrije, ki je 2020 porabila skoraj 20 mrd. evrov več, kot da je v istem času prejela. S tem denarjem je država rešila številna podjetja pred insolvenco in hkrati baje tudi 100.000 delovnih mest. Pri vsem tem pa ostaja seveda neprijeten priokus, da bomo morali ta dodatni javni dolg (nad € 2000,- na osebo) tudi spet zaslužiti – družbeno življenje pa še vedno stoji.

Skratka: lahko rečemo da je bilo 2020 slabo leto – tako na individualni kot tudi na družbeni, državni  in mednarodni ravni.

Ampak kako hudo je to zares v primerjavi z drugimi časi? Naštel bi tukaj le nekaj slabih let, saj je bilo zadnjo stoletje kar bogato z negativnimi primeri: 2020, 2008, 2000, 1979/1980, 1973, 1938/39, 1929, 1914. Lahko bi še naštevali glede na dotično državo, narod ali branžo. Ravno glede na trenutno situacijo pa se moramo pri tem spomniti tudi triletne pandemije Španske gripe, ki je v letih 1918-1920 zahtevala 20-50 mio. smrtnih žrtev – več kot prva svetovna vojna. Največ žrtev pa je bilo ravno iz starostne skupine 20-40 letnikov, ki so že v letih poprej največkrat plačali s krvjo. Za primerjavo: za COVID-19 trenutno beležijo 2,72 mio. smrtnih žrtev.

Če pogledamo še malo dalje nazaj pa opazimo nekaj žalostno-zanimivega – epidemije in pandemije se pojavljajo in ponavljajo dokaj pogosto v zgodovini. Vsi vemo npr. za kugo (v Evropi 1347-1350), ki se je v stoletjih navrh vedno spet pojavljala in je prisilila tudi razvoj številnih varnostnih ukrepov – tako npr. nam danes tako znano »karanteno« (iz italijanskega quaranta - 40 dni, ki so jih dotični v primeru suma morali preživeti v izolaciji, predenj so lahko pristali v Benetkah).

Ti ukrepi – tudi če tedaj seveda niso bili vsi pravilni in učinkoviti - so postopoma omogočili zajezitev epidemij, še preden nam je bila na voljo moderna medicina. Ta nam pa je 2020 omogočila, da smo razvili v neverjetno hitrem času ustrezno cepivo – večkrat paralelno. In samo cepljenje bo pot iz pandemije, če se želimo dolgoročno vrniti k življenju, ki smo ga bili vajeni. Prosim pojdite se cepit, ko boste imeli priliko.

Če se pa mogoče še kratko vrnemo k slabimi leti:

536 je bilo leto, ki ga imenujejo številni zgodovinarji kot najslabše leto v zgodovini. Globalno. Zgodovinarji od Evrope do Kitajske poročajo, da je za 18 mesecev sonce sijalo brez moči, le nekaj ur na dan, da zmrzuje poleti in sneži v avgustu, da žito umira in vino ne zori. Povzročilo je to poznoantično ledeno dobo verjetno izbruh vulkana (ov) v Islandiji, El Salvadorju, Indoneziji ali Novi Gvineji. Točno se ne ve - ve se pa, kaj je sledilo – lakota in smrt, v določenih predelih sveta pa dodatno še (Justinijanova) kuga. Prav odlični časi torej.

Tako daleč 2021 še nismo in četudi bomo velikonočne praznike že drugič uživali v izolaciji to vsaj osebno lažje sprejmem kot »ne tako hudo« tedaj ko se zavedam, kakšne bistveno slabše čase je človeštvo že prebolelo in preživelo.

Upam, da vam gre podobno in vam želim ne glede na situacijo lepe velikonočne praznike. Ostanite zdravi.

Mag. Andreas Hren