Golobov let

V nedeljo, 24.4.2022, na belo nedeljo ali na malo veliko noč, so v Sloveniji izvolili novi državni zbor. Svetla točka teh volitev je, da je v državni zbor prišlo koj pet strank. Morda bo razvoj le pripomogel sčasoma k manjši razdrobljenosti pri strankah in k večji notranji utrditvi. Včasih že ni bilo več pregleda pravega, kdo vse sedi v državnem zboru in za koga, toliko je bilo menjajočih se skupin, ki so priložnostno nastajale zaradi cepitev, odlepitev pa prilepitev. Bilo je anarhično, ali vsaj kaotično.

Pred volitvami je bilo v državnem zboru čez 10 strank in grupacij, brez obeh zastopnikov italijanske in ogrske narodne skupnosti, zdaj jih je (zaenkrat) pet. Od 90 članov jih je 41 iz Gibanja Svoboda Roberta Goloba, 27 iz SDS (Slovenska demokratska stranka) Janeza Janše, 8 iz NSi (Nova Slovenija - Krščanski demokrati) Mateja Tonina, 7 iz SD (Socialna demokracija) Tanje Fajonove, 5 iz Levice Luke Meseca in po 1 zastopnik italijanske ter ogrske manjšine.

Volilni izid seveda ni razveseljiv za dosedanjo koalicijo pod Janševim vodstvom. Ko je januarja 2020 takratni ministrski predsednik Marjan Šarec vrgel puško v koruzo, je uspelo Janši sestaviti novo vlado z deli prejšnje koalicije. Še prej da je vlada stala, so divjale po Ljubljani demonstracije, ki so se potem redno nadaljevale (petkov kolesariat). Vladi je uspelo, da je v glavnem obvladala pandemijo kovida 19, da je stabilizirala gospodarstvo, ohranila pa okrepila socialno državo, utrdila ugled in razpoznavnost Slovenije po Evropi ter po svetu. Slovenija je v drugi polovici 2021 uspešno predsedovala Svetu Evropske unije. Predsednik vlade Janša in zunanji  minister Anže Logar sta si ustvarila ime ter ugled, sebi ter Sloveniji. Ko je sredi marca letos Janša skupno s češkim ministrskim predsednikom Petrom Fialo ter poljskim Mateuszem Morawieckim obiskal v Kijevu ukrajinskega predsednik Volodimirja Zelenskega, je to sprožilo pozornost pa priznanje po svetu, v domači Sloveniji pod pritiskom vodilnih družbenih občil – tisk, radio, televizija – in pred državnozborskimi volitvami precej posmeha ter žolčnega nasprotovanja. Verjetno jih je žrla gola zavist.

Janševa vlada je pripeljala Slovenijo iz balkanskega pa ruskega okremplja nazaj v srednjo Evropo, tja, kjer Slovenija je, po vseh merilih. Demokracija se je utrdila, lažna levičarska propaganda je seveda v svojem komunističnem totalitarizmu trobila nekaj čisto drugega. Na zahodu so vse to verjeli, v zagamanih bruseljskih krogih so se širile najbolj neverjetne vesti. Ko sem po zadnjih volitvah poslušal ter gledal neke nemške oddajnike, nisem mogel verjeti, kake blazne neumnosti so širili. Korupcijo, izpodkopavanje pravne države, obnavljanje fašizma, ogrožanje ter uničevanje tiskovne svobode, zatiranje neodvisnega sodstva, konec socialne države, pa še vrsto najbolj butastih laži, skratka grozečo smrt demokracije, vse to so porivali Janševi vladi v korito. Mora biti nekaj hudo bolno, če se lahko ponosni nasledniki komunistov šopirijo kot resni, zaskrbljeni zagovorniki demokracije ter človekove časti, dostojanstva, sploh človekovih pravic. Še bolj bolna pa je družba, ki vse to verjame in temu sledi.

Upam si trditi, da od leta 2013 do 2020 nobena slovenska vlada ni naredila toliko za utrditev demokracije, za ljudi v Sloveniji, zlasti za navadne, za malega človeka, toliko, kakor Janševa, na vseh ravneh življenja. Da o mednarodni razpoznavnosti, o mednarodnem ugledu nikar ne govorimo. Vsaj tedaj, ko bojo delali dokončni obračun za ti dve leti, bojo morali to priznati tudi najhujši zadrteži, če si bojo le upali priznati resnico. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je že ugotovil poljski mislec in politični oporečnik Leszek Kołakowski (1927-2009), v mladih letih sam vnet komunist. Na tem mestu se kot tujec – to sem po veljavnih mednarodnih predpisih – iskreno zahvaljujem Janezu Janši ter njegovim sodelavcem, sodelavkam za vse, kar so prispevali dobri, uspešni prihodnosti – tudi mojega – ljubljenega slovenskega naroda. Seveda so se godile napake. Jaz se na primer ne bi spuščal v tvite, v čivke. Čivke prepuščam pticam.

Ko januarja letos vlada ni podaljšala Golobu pogodbe na čelu elektro podjetja Gen-I, je le-ta odšel v politiko in »iz niča« je nastala »nova stranka« z »novim« obrazom. Ves medijski imperij je to skupino na ukaz podprl in se kakor zmaj spustil na Janševo vlado. Mnogi zato Janši očitavajo, da je on zakrivil Goloba. Pa ko bi bili »strici iz ozadja« in »globoka država« postavili tja skuštrano koštrunovo glavo ali rumeni kosov kljun, na komando njihovega mafijskega aparata bi se usul naročeni propagandni plaz. In nekritična, enostransko slabo obveščena, naučeno poslušna množica...

Vladi Roberta Goloba želim, da bo dobro, uspešno, ustvarjalno, zazrta v prihodnost, brez korupcije, povsem pošteno, pravično delovala za državo Slovenijo in za cel slovenski narod, vseeno, kje in kako živimo, kdo in kaj smo, kako in zakaj tako mislimo. Dela bo več, kakor si misliti upamo. Treba bo poskrbeti za dostojno življenje vseh ljudi, ne le za izbrane klike prvorazrednih, za tiste, ki so se rodili iz komunistične kakistokracije – o kaki aristokraciji ne moremo govoriti –  v mehke pernice, z zlato žlico v ustih. Vprašanje je tudi, kako se bo uveljavila podedovana pa priposestvovana levičarska protijudovska miselnost na razmerje do države Izrael.

Zmagoslavnega plesanja bo naglo kraj. Demokracija živi od svobode in od prizadevanja za svobodo. Nič ne pomeni svoboda, če je koj geslo, koj štafaža za nekaj, o čemer ne veš, kaj je, kaj bo. Kakega programa Gibanja svoboda nisem zasledil, zato tudi ne vem, kaj prinaša. Niti se ne čudim ljudem, ki so tako volili. Je pač njihova demokratična, »svobodna« odločitev. Kakršna koli že.

Golob, poleti in leti! V zraku ne boš srečeval koj golobov, kosov, sinic in drugih ptic pevk. Tam so sove, modra bitja, ki v mraku ter temi lovijo zlasti miši pa podgane, tam so ujede, kakor jastrebi, kragulji, milani, tam so tudi sokoli.

Jože Wakounig, 5.5.2022