»Gospodarstvo skozi čas«
V februarju 2022 je Slovenska gospodarska zveza izvajala projekt »Gospodarstvo skozi čas«. Namen projekta je bilo spoznavanje in razumevanje razvoja družbe in gospodarstva v luči političnih sprememb v preteklem stoletju – od koroškega plebiscita do skupnega članstva Avstrije in Slovenije v evropski uniji. V trilogiji webinarjev smo si pogledali razvoj treh zelo različnih regij na stičiščih nemškega, slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora: Koroška, Južna Tirolska in Trst.
Pri tem smo seveda upoštevali tudi vlogo narodnih skupnosti – manjšin, ki so »nastale« v nacionalnih državah zaradi prestavljanja meja v 20. stoletju.
Koroška
Prvi del trilogije je potekal pod naslovom »Koroška | Kärnten - Meja kot izziv | Herausforderung: Grenze« in se je posvetil vprašanjem, kakšne posledice je imela - tedaj nova – meja, ki je po 1920 ločila skupni življenjski in gospodarski prostor, ki je bil pred tem stoletja dolgo tesno povezan in kakšna je bila pot do situacije, ki jo živimo danes. O zgodovinskem ozadju in gospodarskem razvoju je predaval prof. Werner Drobesch s Celovške univerze. Pristop podjetji iz različnih branž in narodnih skupnosti so orisali v nadaljevanju tri člani SGZ: Dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je z 170 leti najstarejšo podjetje koroških Slovencev in tudi najstarejša tiskane na Koroškem, Lucijan Perger, direktor Perger 1757 d.o.o., ki se sklicuje na nad 250 let družinske tradicije in ima danes sedež v Slovenj Gradcu in Niki Riegler, direktor in lastnik pivovarne Hirter, eno najstarejših podjetji v Avstriji.
Južna Tirolska
V drugem delu trilogije pod naslovom »Južna Tirolska | Südtirol - Tradicija solidarnosti | Tradition: Solidarität« smo si pogledali razvoj pri naših sosedih na zahodu, od strateškega pomena Južne Tirolske za Italijo in pojma »Alto Adige« čez aneksijo in načrtno italijanizacijo v 20ih in 30ih letih tja do boja za avtonomijo in današnjo Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino. Dr. Michl Ebner, predsednik IHK Bozen je v svoji pozdravnih besedah povzel današnjo gospodarsko stanje, Dr. Georg Grote, raziskovalec na EURAC Bozen pa se je v nadaljevanju posvetil zgodovinskem pregledu in političnem ozadju. Dr. Hansjörg Telfser je predstavil razvoj podjetja za pridobivanja marmorja v Vinschgauu, Laaser Marmor. Kamen iz Južne Tirolske se je v 19. stoletju uporabljal tudi na Dunaju in medtem ko je dejavnost v prvi polovici 20. stoletja skorajda zamrla se danes koristi po celem svetu, npr. v New Yorku. Krog predavateljev je zaključil Florian Hellweger, direktor planšarije in sirarne Drei Zinnen. Planšarija je od vsega začetka organizirana kot zadruga in deluje že 140 let uspešno na ta način.
Trst
Tretji del trilogije pod naslovom »Trst | Triest - Pristanišče priložnosti | Möglichkeit: Hafen« nas je vodil do Jadranskega morja in pomena pristanišča kot vrata v svet. Tukaj, na stičišču slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, ki ima z mestom Trst tudi tesno zgodovinsko povezavo z Avstrijo, smo si pogledali potenciale, ki ga prinaša lega mesta in izzive, ki so nastali z nastankom meje med mestom in zaledjem. Zgodovinski razvoj je predstavil dr. Boruta Klabjan, profesor na ZRS Koper – od izbora ustrezne lokacije za pristanišče ob Jadranu tja do večkratnega prestavljanja meja v prvi polovici 20. stoletja. Gospodarske aktivnosti slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in Goriškem od 50ih let do danes je predstavil dr. Igor Guardiancich, raziskovalec na univerzi v Padovi. Konkretnem primer iz gospodarstva – pražarne kave - je predstavil predsednik Združenja tržaških podjetnikov v kavnem sektorju, Fabrizio Polojaz, ki je v svojem prispevku tudi izpostavil priložnosti, ki jih je prinašala lega mesta ob morju in blizu meje z bivšo Jugoslavijo, npr. za trgovino na drobno. Vlogo, razvoj, današnje potenciale in nove projekte pristanišča Trst je predstavil pomorski agent Igor Filipcic, ki je pri tem razložil tudi o logističnih zmogljivosti današnjih terminalov, vlogo, ki jo igrajo pristanišča na severnem Jadranu (npr. Trst, Koper in Reka) v globali sliki in njihov pomen za srednjeevropski prostor.
Tako smo zaključili trilogijo »Gospodarstvo skozi čas«, kjer smo spoznali izzive in priložnosti, ki so ljudem nastale iz političnih potresov 20. stoletja. Slišali smo za pomembno vlogo, ki jo je igralo čezmejno gospodarsko sodelovanje za okrevanje v tej naši regiji – s poštenim iskanjem skupnih interesov in sinergij.
Videli smo tudi, da so današnji dobri sosedski odnosi med narodi in državami v Evropi – in med drugim tudi odprte meje, ki smo jih danes tako vajeni - izjema v zgodovini, ne standard. Da možnosti za vojaške spopade ni konec nam kažejo seveda zadnji tedni v Ukrajini. Da tudi solidarnost znotraj EU ni samoumevna smo pa videli prav v prvih meseci COVID-a, ko je bil prvi ukrep, prvi »instinkt« številnih vlad prav zapiranje meja in tekmovanje pri nabavljanjem mask in druge opreme na svetovnem trgu.
Solidarnost in dobri odnosi med narodi so težko zasluženi in niso samoumevni. Čeprav so nam reakcije držav in civilne družbe na dogodke zadnjih tednov gotovo lahko vzrok za upanje, tukaj še nismo iz gozda. Tega se je treba zavedati. Vedno.
Vsem udeležencem hvala lepa za sodelovanje.
Če ste slučajno zamudili trilogijo: vsi posnetki so vam na voljo TUKAJ.
Mag. Andrej Hren, 14.03.2022