Izzivi za prihodnost

Volitve v avstrijski parlament so mimo in po doslejšnjih izkušnjah kar ne morem verjeti, da je stranka, ki so ji Avstrijci kljub škandaloznim zlorabljanjem funkcij in državnega premoženja, kljub tolikšne mere naravnost kriminalne energije doslej tako številno izrekali zaupanje, vendarle dosegla mejo in so volilke in volilci spoznali, da svoj protestni glas lahko dajo tudi drugam. Čeprav je tudi 16 % glasov za stranko takega kova, kot je avstrijska svobodnjaška, še preveč.

Razveseljivo pa je predvsem, da je spet uspela priti v parlament koroška Slovenka. Olga Voglauer iz Bilčovsa, doslej uspešna kot bio kmetica in občinska svetnica Enotne liste, je prevzela vodstvo koroških Zelenih v kritični fazi in jih pripeljala do uspeha. Opažamo, da uspešna opozicija na Koroškem redno vznika iz bazena koroških Slovenk in Slovencev. Kako šele bi bili uspešni, če bi koroški Slovenci in Slovenke lahko vodili volilne boje v pravičnih okoliščinah, kajti manjšina se seveda ne more kosati v demokratičnem boju z večino, kjer je tekma že iz samih matematičnih razlogov neenaka.

Demokracija ima tudi svoje meje. Ena meja  so človekove pravice, ustava, manjšinske pravice, ki so in morajo biti nek nadrejen skupni konsenz vseh. Odločitev tudi ni nujno pravilna, samo ker je večinska. Ob poslušanju nekaterih gostilniških razprav si včasih celo mislim, da bi bilo prav, če bi državljani in državljanke za izvajanje svoje volilne pravice  morali opraviti neke vrste zrelostni izpit, kjer bi morali dokazati vsaj osnovno znanje in zavest o delu in nalogah organov republike in njihovih odgovornostih.

Pravkar prebiram knjigo dveh priznanih ameriških ekonomov o tem, zakaj narodi propadajo. Med drugim navajata primer deljenega mesta Nogales, katerega (dobro razvita) polovica je v ZDA, druga (slabo razvita) pa v Mehiki. Avtorja ugotavljata, da tega niso krivi ne geografske danosti, lega, klimatske razmere, domnevne značilnosti naroda (južnjaki leni, severnjaki marljivi) ali podobne stvari, temveč izključno kakovost političnih in ekonomskih institucij, ki jih podpirata transparenten družbeni in politični sistem. Demokratični sistem je vedno premogel prinesti družbam največjo blaginjo, pa čeprav ima tudi svoje pomanjkljivosti.

Tudi koroški Slovenci potrebujemo prenovo naših političnih institucij, da se pripravimo na izzive prihodnosti. Na deželni in državni ravni je to zagotovljen mandat v parlamentih, na ravni politično-interesnega zastopništva pa učinkovit, skupen glas, atraktivna ponudba politične participacije, odprt diskurz, transparentno odločanje, primerna medijska razprava ter moderno, javnopravno interesno zastopstvo.

Mag. Sonja Kert-Wakounig, 30.09.2019