Kaj imata skupnega varovanje podnebja in skupno predstavništvo Slovenk in Slovencev na Koroškem?
Ob aktualnih dogodkih sem dobil zanimivo idejo in to želim podeliti z vami v tem komentarju. Zadnje čase v medijih veliko beremo o globalni stavki šolark in šolarjev prav na temo varovanja narave. S plakati in manifesti opominjajo nas in politike, da naj končno dejansko nekaj ukrenejo proti podnebnim spremembam. Prav ti mladi bodo namreč v prihodnosti živeli na naši Zemlji.
Popolnoma se strinjam, da je to zelo pomembna tema. Rekel bi, da je celo najpomembnejša. Veliko ljudi zatrjuje, da se klima ne spreminja in da je češ že zmeraj bilo tako. Med njimi je tudi ameriški predsednik Trump. Res je, da se je podnebje spreminjalo, še preden je na tem svetu bival človek. To razbirajo geologi na kamninah in to je dejstvo. Nekoč smo imeli celo ledeno dobo. Da, celo mlajše klimatske spremembe poznamo. V Stari zavezi beremo o vesoljnem potopu. Prav tako najdemo zapise o podobnem vesoljnem potopu v antičnem Babilonu (pripoved o Gilgamešu) in pri številnih drugih antičnih narodih. Nekateri znanstveniki trdijo, da so o tem vesoljnem potopu pisali zato, ker so v času nastanka pripovedi (prib. 2000 p. Kr.) res bile hude poplave. Za to obstajajo celo geološka dokazila. Prav te poplave naj bi bile posledica nekega tisočletnega procesa klimatskih sprememb.
Vendar pa se ni tako preprosto izgovarjati na zgodovinska dejstva, ker so bile klimatske spremembe v preteklosti dolgotrajni procesi (več 1000 let). Dandanes pa doživljamo katastrofo klimatske spremembe, saj se le-ta odvija zelo hitro in v zelo kratkem času. Pred petdesetimi leti še nihče ni govoril o podnebnih spremembah in onesnaževanju okolja. Danes pa je to tema vsepovsod. Nikoli poprej niso spuščali toliko plina CO2, ki je glavni povzročitelj podnebnih sprememb, v atmosfero kot sedaj mi. Znanstveno je dokazano: »Aktualno klimatsko katastrofo smo povzročili mi ali jo vsaj zelo pospešili«. Tako se naš ubogi skupni svet segreva in segreva. Če naštejem vsaj nekaj posledic: talijo se ledeniki, morska gladina narašča, naravne katastrofe postajajo pogostejše in živalske vrste izumirajo. Pri tem pa najbolj trpijo najrevnejši na tem svetu. Tudi v našem domačem kraju smo čutili posledice, ko je močan veter podrl toliko gozdov dve leti zapored. Meteorologi napovedujejo še več podobnih vetrov.
Obstaja rešitev, da bi upočasnili ali zaustavili podnebne spremembe? Kdor me pozna, ve, da sem le malokrat pesimističen. Pri tej temi pa sem zelo na meji. To se namreč tiče celotnega sveta. Trenutno je na svetu 7,5 milijard ljudi. Po lastni presoji menim, da bi se vsaj polovica prebivalstva morala aktivno izogibati onesnaževanju okolja. Kako naj nam to v prihodnosti uspe, če je pa toliko različnih interesov? Preveč živimo zase, v lastnem, in ne v skupnem svetu. To nam bo uspelo le, če se res začnemo zavedati, da imamo samo en svet, ki je predpogoj za vse veselje, za vsak smeh in tudi za vsak poraz. Brez sveta ni življenja. To bi že moralo biti dovolj, da stopimo skupaj. Ampak zakaj je vendar to tako težko?
To vprašanje mi odzvanja tudi takrat, ko pomislim na Slovenke in Slovence. Zakaj se ne zavzamemo za naš skupni interes in ne stopimo skupaj? Zakaj nimamo skupnega predstavništva za Koroške Slovenke in Slovence? Skupnih interesov je dovolj. Ti so na primer prisotnost slovenskega jezika v javnosti, enakopravnost naroda in da je avstrijski državljan lahko tudi Slovenec. In še bi lahko našteval.
Računajmo s tem, da naš narod šteje le dva milijona ljudi. Saj to vemo, da nas je malo. Koroški Slovenke in Slovenci na imamo isti problem. Nekateri trdijo, da nas je 3000, spet drugi 5000. Dejstvo je, da nas je malo. Če primerjamo številke s tistimi iz preteklosti, hitro ugotovimo, da nas je vedno manj. Kako lahko politika torej govori o uspehu za slovensko kulturo in jezik na Koroškem? Ker so nam dali teh nekaj dvojezičnih krajevnih tabel, še ne pomeni, da nas bo sedaj več in se bo ponos biti Slovenka ali Slovenec kar tako širil. Dvojezični napisi na krajevnih tablah so bili le začetek in ne zaključek. Preden so nam odobrili te skromne tablice, je bilo v javnosti toliko žalitev med predstavniki Slovenk in Slovencev, da je nastal vtis, da itak še sami ne vemo, kaj hočemo in da si nismo enotni niti v vprašanju, ki se tiče obstoja slovenščine v javnosti.
Kot vidimo, manjšinska politika nujno potrebuje skupno zastopstvo. Koroški Slovenke in Slovenci smo razdeljeni v razne stranke. Eni so pri rdečih, drugi pri zelenih in tretji pri vijoličastih. Ne želim reči, da je to slabo, da se nekdo zavzema za slovenščino tudi v strankarski politiki. Prav nasprotno. Mislim, da je celo dobro in sem vesel, da ima naš narod toliko zavzetih ljudi. Kar nam pa manjka je pa nek povezovalni člen. Samo toliko, da vemo, kaj dela drug, kaj tretji in kaj četrti. Govorim o stari ideji nekega skupnega parlamenta Koroških Slovenk in Slovencev. Tam lahko debatiramo, se občasno tudi mal' »skregamo« in se nato dogovorimo za najbolj primeren potek v pravni ali drugi pomembni zadevi. Vsaj takšna je bila zamisel, ko so ustanovili Zbor Narodnih Predstavnikov in Predstavnic. Deluje podobno kot parlament, kjer so članice in člani demokratično izvoljeni. Ampak, žal je tudi ta iz različnih vzrokov ostal v rokah predstavniške organizacije NSKS.
Možnost, da bi se rešilo vprašanje skupnega zastopstva oziroma skupnega parlamenta, pa vidim prav v novi generaciji. Veliko mladih je v Zboru Narodnih Predstavnikov. Tudi zastopna organizacija ZSO je šla v mlajše roke. Morda bo mladim uspelo to, česar si vsi že dolgo želimo. Jasno je, da se morajo vse zastopane organizacije vključiti v ta proces skupnega predstavništva ali parlamenta. Vsekakor sem tukaj bolj optimističen kot pri vprašanju podnebnih sprememb.
Torej, kaj imata skupnega varovanje podnebja in skupno predstavništvo Slovenk in Slovencev na Koroškem? Klimatska katastrofa je globalni problem. Skupno predstavništvo Koroških Slovencev je pa slovenski problem. Onesnaževanje okolja bo težko ustaviti, saj se je skoraj vsakdo navadil voziti v službo z avtomobilom in kupovati hrano v plastičnih vrečkah. Na kratko: Nihče se ne želi odpovedati lastnemu udobju. Tudi pri uresničitvi skupnega predstavništva sta kriva navada in denar. Če bi prišlo do združitve, bi se določeni morda morali odpovedati denarju ali celo delovnemu mestu, saj tako ne bi več potrebovali kar treh zastopniških organizacij. Najbolje bi bilo, da se vse združi v eno večjo organizacijo in potem tudi o tem ni treba več razpravljati.
Kar imata pa temi še skupnega, je sledeče: Vsi se namreč zavedamo, da brez sveta ne moremo živeti. A kljub temu je dovolj ljudi, ki ne verjamejo, da se klima spreminja in ki menijo, da v zvezi s tem ni potrebno narediti ničesar. Prav tako tudi vsi vemo, kako pomembno bi bilo skupno predstavništvo, a se tudi pri tem vprašanju najdejo izgovori. Če se izgovori iščejo, se tudi najdejo. In sčasoma postane izgovor argument. Tako nastaja pro in kontra, kjer ne bi smel biti.
Obe temi sta pomembni za nas, Koroške Slovenke in Slovence. Ker, kje bomo peli slovenske pesmi, se veselili, se 'kregali', se borili za pravice in se imenovali Slovenke in Slovenci, če ne na tem svetu, ki je trenutno zelo ogrožen.
Christian Urak, 08.04.2019