Kaj omogoča in obnavlja življenje?
8. maj je dan, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne. 77 let je od tega. Letošnji praznik ima še posebej grenak priokus – vojna v Ukrajini, vojne drugod po svetu … Nesmiselne grožnje in obupno trpljenje samo zaradi pohlepa in želje po moči – kako težko je to razumljivo. »Nikoli več vojne« je geslo, ki naj spet najde svoje mesto v svetu.
Dovolite, da delim z vami dva današnja dogodka. Danes, ko to pišem, je nedelja, 8. maj. V Železni Kapli so uradno odprli in blagoslovili prostore Foruma Zarja, ob tem pa so predstavili uro, ki jo je izdelal Marko Lipuš. Na njej je dobilo mesto 160 žrtev vojne iz občine Železna Kapla-Bela. Pomislimo: to je 160 življenj, ljudi z imeni in priimki, ti ljudje so bili iztrgani iz svojih družin, med njimi so bili matere in očetje, hčerke in sinovi, bratje in sestre, prijateljice in prijatelji. Ti ljudje so manjkali. Sedaj so dobili viden spomin, saj so na uri mogoče prebrati njihove življenjske zgodbe, le-te pa so opisane tudi v novi knjigi. Čestitke in zahvala vsem, ki se trudijo ohranjati spomin! Mnogo je bilo ganljivih prireditev ob 80-letnici pregona koroških Slovenk in Slovencev, ob 79-letnici obglavljenja 13-ih žrtev iz Sel in okolice, ob obletnici konca druge svetovne vojne. Za temi prireditvami, spomeniki in knjigami stoji mnogo oseb, ki jim je kultura spominjanja srčna zadeva. Brez teh posameznikov, ki imajo ideje in znajo druge navdušiti za izpeljavo projektov, bi bila Koroška siromašnejša in predvsem bi se marsikaj in marsikdo izgubil v pozabi.
Drugi dogodek, ki sem ga obiskala 8. maja, je bil dobrodelni koncert za Ukrajino. Potekal je v Delavnici Florijan v Globasnici. Domačinki Sara in Mira Gregorič, dobro znani kot Duo Sonoma, sta predstavili svoje glasbene kompozicije v okviru koncerta SKD Globasnica. V tem težkem času obstaja močna želja pomagati ljudem v Ukrajini in ljudem, ki iz Ukrajine pridejo k nam. Koncerti so dobrodošla možnost zbiranja prostovoljnih prispevkov. Ta koncert v Delavnici Florijan koroške Caritas pa je imel še dodano vrednost: vključeni so bili tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki so zaposleni v delavnici. Skupaj z umetnico Nežiko Novak so ustvarjali izdelke, ki so jih na koncertu prodajali, ves izkupiček pa je bil predan koroški Caritas za pomoč Ukrajini. Delavnica Florijan z ljubeznijo vsakodnevno omogoča in obnavlja življenje ljudem, ki jih življenje preizkuša in ki jih družba vse prevečkrat postavlja na stranski tir. Čestitke in zahvala tudi vsem, ki so v teh tednih in mesecih organizirali dobrodelne koncerte, bazarje in dražbe za Ukrajino!
Na nedeljo, 8. maja, pa smo letos obhajali tudi materinski dan. Mame so tiste, ki v veliki meri omogočajo in objavljajo življenje, zato iskrena hvala vsem mamam. Želim si, da bi vse skupaj omogočali in obnavljali življenje v miru, saj v vojni ni zmagovalcev, so samo poraženci. Mahmoud Darwish to ganljivo opiše v svoji pesmi:
Vojna se bo končala,
voditelja se bosta rokovala.
Ostala pa bo mati, ki čaka svojega sina
in mlada žena, ki čaka ljubljenega
in otroci, ki čakajo očeta junaka.
Ne vem, kdo je prodal domovino,
vem pa, kdo je plačal najvišjo ceno.
Škof Jože Marketz je v velikonočnem intervjuju za Nedeljo tako pomenljivo povedal: »Če pomislim na vojno v Ukrajini, je to nekaj tako hudega, da bi lahko jokal ves dan. Ko zvečer gledam televizijo, se sprašujem, kako je to sploh mogoče. In spet se spomnim na Boga, ki skozi smrt vrača življenje, in potem je moja želja, da se bo vojna končala in da se bodo obnovili odnosi med ljudmi in med narodi. Kaj pomaga, če se vojna konča in ne streljajo več, ljudje pa so še polni sovraštva? Za to je potreben čudež in ta čudež si želim, ker ga Bog zmore. Čudež je, da v vsem, kar delamo, v vsakem človeku, odkrijemo ljubezen, ki jo je podaril On nam in drugim. Ta ljubezen omogoča in obnavlja življenje. To so velike želje, sam jih ne zmoreš uresničiti.«
Ljubezen omogoča in obnavlja življenje. Ljubezen do sočloveka, ki ga ne glede na narodnost, jezik, barvo kože, spolno usmerjenost ali politično prepričanje zaznamo in spoštujemo v njegovi konkretni življenjski zgodbi, vsak dan znova. In to moramo z zgledom pokazati že otrokom, da bodo gradili svet, v katerem bo več empatije.
Mateja Rihter, 09.05.2022