Koroška ima novo ustavo.

Proporc je padel in z njim tudi nadaljnji del upanja, da bi se v boljšem ozračju na Koroškem, za katerega smo koroški Slovenci oddali lep del svojih pravic, korak za korakom dosegali boljše rešitve.

V novo ustavo ni bil sprejet noben predlog koroških Slovencev. Slovenci smo omenjeni simbolično, ta pozitivni preblisk pa se utopi v drugih določilih, ki tendencialno slabšajo pozicijo koroških Slovencev, dostikrat smo jih našteli.

Dobri namen je utonil tudi v načinu vodenja debate, kjer se niti simbolno ni pristalo več na niti najmanjši stilistični popravek. Politični dejavniki na Koroškem, vključno s slovensko zastopnico v deželnem zboru, to označujejo kot zgodovinsko rešitev.

Protesti mladih.

Svoje neodobravanje so izrazili tudi mladi koroški Slovenci in Slovenke, prvič z demonstracijo pred koroško deželno vlado, drugič na seji deželnega zbora, kjer so sklepali o ustavi. Enkrat, 22. maja, ko je potekala javna seja ustavnega odbora, kamor so bili slovenski zastopniki skupaj z drugimi vabljeni na hearing, je bil mladim vstop v deželni zbor preprečen.

Slovenska mladina provocira?

Ko so dne 1. junija 2017, na dan sklepanja nove deželne ustave, mladi zapeli protestno pesem, je predsednica kluba zelenih, Barbara Lesjak, menila, da študentje ogrožajo sklepanje in je akcijo mladih obsodila. Povedala je, da se tudi ona čuti provocirano.

Ni pa se počutila provocirane na javni seji ustavnega odbora dne 22. maja, takrat, ko je bil mladim zabranjen vstop in ko je hobihistorik Josef Lausegger v psevdoznanstvenem in revizionističnem prispevku obračal zgodovinska dejstva hudo po svoje in med drugim menil, da »kolektivna ideja narodnih skupnosti in integracija nista združljivi«, »da ideja narodnih skupnosti ogroža evropski povojni red«, »da negira avstrijski narod« in je »Koroško privedla na rob državljanske vojne«. Teroristični akt podiranja zakonito postavljenih dvojezičnih krajevnih napisov po Lausseggerjevih izjavah (ki jim nihče, ne politiki, ne mediji, ne kdorkoli drug ni oporekal) da torej ni bil izrastek protizakonitega nemškonacionalnega divjanja in kršenja povojnega pravnega reda, temveč da so bili ti izgredi plod ideje narodnih skupnost, beri, koroških Slovencev, ki se priznavajo k svojemu narodu.

Od teh misli iz ust uradno vabljenega poročevalca se niso počutili provocirani ne zeleni, ne socialdemokrati, niti obe naši slovenski poslanki, ki nista dali nobenega komentarja in tudi navzočim slovenskim zastopnikom - poročevalcem, nista dali možnosti za repliko ali pa vsaj postavili kako dodatno vprašanje, da bi jim omogočili še podrobnejšo pojasnitev svojih stališč. Tako je tudi ta »zgodovinski moment«, prva prisotnost slovenskih zastopnikov v deželnem zboru, kakor se je samohvalno izrazil predsednik ustavnega odbora, Andreas Scherwitzl, izpuhtel neizkoriščen. Seveda je gospod Scherwitzl pri tem pozabil na dejstvo, da so bili svojčas v koroškem deželnem zboru zastopani tudi Slovenci, eden od njih, Vinko Poljanec, je postal prva žrtev nacističnega režima. Pozneje je prav ta deželni zbor s krivično razdelitvijo volilnih okolišev Slovencem onemogočil vstop v to telo. Ta krivica traja vse do danes.

Landessprache Deutsch.

Tiskovna izjava, ki sem jo kot predsednica ZNP podala februarja letos in v kateri sem govorila o tem, da je takrat predlagano in zdaj sklenjeno besedilo deželne ustave z omembo zgolj nemščine kot deželnega jezika nadaljnji korak k uresničitvi cilja, da se dežela naredi nemško, je bila tarča hudih polemik in nasprotovanja iz vrst politike, tudi iz naših lastnih, slovenskih vrst.

Da ocena ni bila pretirana in da je bil prav »Deutsch als Landessprache« močen motiv, dokazujejo objave ÖVP v raznih koroških medijih junija letos, takoj po sklenitvi nove ustave. „Systemwechsel für Kärnten erreicht: Deutsch als Landessprache festgeschrieben.“ „Damit ist das klare Bekenntnis zu unserer Heimat, zu unserer Kultur in der Landesverfassung verankert.“ („Dosegli spremembo sistema na Koroškem: nemščina zapisana kot deželni jezik.“ „S tem je jasno priznanje k naši domovini, naši kulturi zasidrano v deželni ustavi.“)

Odnosi - dobri, boljši, odlični?

Odnos Koroške in Avstrije do koroških Slovencev se kaže med drugim v besedah, s katerimi je visok vladni predstavnik socialdemokratske stranke letos na Dunaju sprejel predstavnika Slovencev: „Wie viele seid´s denn überhaupt noch?“ (Koliko pa vas sploh še je?). Taki spodrsljaji odpirajo pogled v razmišljanje avstrijskih politikov, ko gre za koroške Slovence, lojalne državljane in davkoplačevalce Republike Avstrije.

Enakopravnost in pravičnost – za našo mladino.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujem mladim, ki so proti temu dogajanju protestirali, in jih pozivam, da se ne dajo ogoljufati, da še naprej vztrajajo pri svojih pravicah, da si ohranijo duh, ki stremi po enakopravnosti in pravičnosti, zlasti pa ohranijo svoj, na Koroškem pristni slovenski jezik. To si želim za Koroško in za nas vse.