Kristjani, kje je naša  zavednost?

Če čujemo ali beremo o preganjanju kristjanov, se bojo mnogi spominjali predvsem starih Rimljanov, ko so razni cesarji zdaj bolj hudo, potem manj, preganjali kristjane, ker le-ti niso hoteli darovati Jupitru ter drugim božanstvom in priznati cesarja kot najvišjega. Cesar Dioklecijan (284-305), doma morda iz Diokleje blizu Splita, ki je pozneje nastal okoli Dioklecijanove palače (tam je D. umrl ok. 312), je započel najhujše preganjanje kristjanov. Svobodo je kristjanom dal cesar Konstantin (312-337) z Milanskim sporazumom s svojim svakom in vzhodnim cesarjem Licinijem (+ 325).

Krščanstvo je ob podpori cesarjev prevladalo, pod cesarjem Teodozijem (+ 395)  je postalo državna vera. Nadaljnji razvoj je pokazal, da pretesna povezava med vero in državo posvetni oblasti prinaša koristi, veri pa škoduje; čeprav uživata vera in Cerkev kot ustanova na prvi videz v koristih pa seveda tudi v udobjih ter lagodjih, katera izrojeva oblast.

Cerkvene oblasti so si nakopale v obeh tisočletjih precej krivd. To vemo in tega tudi ne tajimo. Posledice poznamo in jih priznavamo. To od nas zahteva ljubezen do resnice. Kdor pa misli, da sme ali celo mora zliti vse škafe gnojnice ter grozot na Cerkev in vero, pri nas na rimsko-katoliško, ta seveda služi laži.

Pogled v zgodovino, zlasti pa v sedanjost razgalja kruto resnico, da je prav krščanstvo tista vera, ki je pretrpela in mora dan na dan trpeti najhujša preganjanja. To pa v najbolj različnih oblikah, tu bolj očitnih, tam prefinjeno in prefrigano zagrnjenih, zakritih.

Bil je ponedeljek v letošnjem velikem tednu. Tistega 15. malega travna je izbruhnil požar v katedrali Notre Dame, v svetišču Naše Gospe v Parizu. Proti večeru je zagorelo. Ni znano, zakaj. Menda so bila kriva dela. Domneva se tudi, da je bil požar podtaknjen, da je nekdo zasmodil. 17. sušca 2019 je zagorelo v cerkvi St. Sulpice, v drugi največji cerkvi v Parizu. Vzrok uradno ni znan. Leta 2016 so tri islamistke skušale s plinskimi jeklenkami napraviti atentat na Notre Dame. Na Francoskem je bila že vrsta napadov na krščanska svetišča. Kraj malega srpana 2016 je blizu Rouena v Normandiji postal 85-letni duhovnik Jacques Hamel med maševanjem žrtev islamističnega napada. Hamel si je leta prizadeval za pogovore  z muslimani. Obležal je s prerezanim grlom v svoji krvi.

Na letošnjo Veliko noč so islamistični teroristi napadli tri katoliške cerkve in štiri hotele na Šri Lanki. Uradno je bilo 257 mrtvih in okoli 500 ranjenih. Islamisti so sporočili, da je napad na Šri Lanki bil povračilo za to, da je 15. sušca 2019 Avstralec Brenton Tarrant napadel dve mošeji v novozelandskem mestu Christchurchu. Bilo je 50 mrtvih in ok. 50 ranjenih.

O terorističnih napadih na Novi Zelandiji so družbena občila upravičeno poročala obširno. Tamkajšnja državna oblast je odločno pokazala sočustvovanje z žrtvami in jim dokazala vso podporo. Ni me pa prav nič osupilo, da – vsaj – pri nas ni bilo zaznati pri terorizmu proti kristjanom in pa našemu evropskemu izročilu iste prizadetosti kakor pri terorizmu proti muslimanom na Novi Zelandiji. Nas tlači ter duši pa mori blazni kompleks, da smo mi krivi vsega zla na tem svetu, da smo mi »beli« odgovorni za čisto vse, kar se kjerkoli vrti pa suka narobe? Smo mi Evropejci krivi za vsesplošno katastrofo v Jemenu, kjer si muslimanski šiiti pa suniti pobijajo glave? Za klanje v Libiji, morijo v Siriji, za propadanje Iraka, za uničevanje Afganistana – tam so začeli sovjetski komunisti decembra 1979 – in za marsikatero drugo grozoto so sokrivi ameriški, evropski tudi z ruskimi, pa seveda domači politiki. Zakaj bi si mi morali natrositi ves pepel na svoje glave, zakaj bi morali mi nositi vsa bremena? Zakaj npr. »begunci« iz Sirije, Iraka in drugih večinoma ali popolnoma muslimanskih dežel ne iščejo zavetja v »bratovskih«, izredno bogatih arabskih državah?

Ustanova Open Doors (Odprta vrata) objavlja seznam držav, kjer kritjani najbolj trpijo. Na čelu je Severna Koreja. Večinoma so to muslimanske in komunistične države, pa še Indija je med njmi in Kolumbija, Mehika, Ruska federacija, Eritreja, Etiopija in razne budistične države. Prizadetih je vsaj 100 milijonov kristjanov, druge cenitve kažejo do 200 milijonov.

Poglejmo še malo v bližino. V Sloveniji gonja proti kristjanom vse bolj zaznamuje dogajanje. Zlagana komunistična propaganda, oboževanje »zlatih« časov v Titovi Jugoslaviji – to pa je v najhujšem nasprotju proti samostojni Republiki Sloveniji, je zares »sovražni govor« – omamlja ljudi in jim jemlje treznost. Enega od najhujših krivcev so našli v katolištvu, ki je izoblikovalo naš narod in ga kljub vsem nasprotnim naprezanjem oblikuje tudi danes.

Na portalu 24kul.si so 16. svečana 2016 objavili seznam tistih, ki na vso silo zagovarjajo abortus, splavljanje nerojenih otrok. Od leta 1952 naprej, ko so v takratni Ljudski (pozneje Socialistični) republiki Sloveniji uveljavili splav, je umrlo približno 700.000 nerojenih otrok. To je pretresljivi živi dokaz komunistične »nekulture smrti«. Da o mukah prizadetih mater sploh ne govorimo! Oblasti so obtožile frančiškana Tadeja Strehovca, generalnega tajnika ter tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Menda je spodbujal k sovraštvu. Ni hotel imenovati pisca članka. Se pravi, zavzemanje za pravice nerojenih otrok je po mnenju komunistov »sovražni govor«. Ljudje so demonstrirali za Strehovca. Tožilstvo je v letošnjem sušcu odstopilo od sodnega pregona in montiranega procesa. Menda so se le zbali odmevov po Evropi. 

Čudim se, kako da ni bilo pri nas na Koroškem iz cerkvenih krogov in krogov blizu Cerkve nobenega odmeva. Vsaj jaz ničesar takega nisem ne zaznal ne čul ne bral.  

Moramo biti ljubeznivi do vseh, ki trkajo na naša vrata, čujemo. Vsakega, vsako moramo sprejeti, nam dopovedujejo. Saj smo kristjani. Smo! Moramo si pa tudi ogledati, hočemo vedeti, koga sprejmemo. Hočemo, moramo braniti svoje! Kako da so med migranti večinoma krepki mladi moški, ki bi bili krvavo potrebni, da bi domovino spet postavili na noge? Dosti je očitnih dokazov, kako prezirajo naše judovsko-krščansko izročilo. V naše kraje prinašajo in s tem krepijo nov val antisemitizma, sovraštva proti Judom. Njihovi podporniki iz levičarskih krogov – tam je antisemitizem že od Marxa globoko zakoreninjen – pa družno z njmi vsako opozorilo, vsako kritiko islama istijo s sovraštvom proti islamu (islamofobija), sovraštvom proti tujcem (ksebofobija) in rasizmom. Se pravi, da bi mi morali molčati, ali pa po domačem povedano, vsak svoj gobec tiščati. Tega pa ne!

Kristjani, precej več zavednosti, več samozavesti, več poguma, prosim!

 

Jože Wakounig, 05.05.2019

 

Preberite tudi podobni komentar Hansa Winklerja v DiePresse od 07.05.2019.