Mathiaschitz je fašistka
Slovenski študentski klubi z Dunaja, iz Gradca in Celovca že celo leto opozarjajo, da na Koroškem nekaj ni v redu; da sto let po plebiscitu slovenska manjšina na Koroškem ne uživa niti najosnovnejših manjšinskih pravic; da se je do zdaj zdelo, da je vse v redu in prav, čeprav temu ni tako; da je dobro sožitje grenka fraza, ki se valja po zobeh kot žvečilni gumi; da izboljšano atmosfero kvari ostuden volj netolerance in prezira – in še bi lahko našteval.
Samo poglejmo dogajanje preteklih dveh mesecev, začenši z Grabštajnom[1]. Kako je mogoče, da neka občina, neka družbena tvorba, lahko sploh odloči, da v nekem zakonu ne bo sodelovala? Mar se lahko fizična oseba odloči, da ne bo več plačevala davke? In kako se lahko kaj takšnega zgodi ob stoletnici koroškega plebiscita, ko naj bi se na Koroškem pelo in plesalo od medsebojnega razumevanja in solidarnosti? Seveda, če človek izve domnevno motivacijo za tem sklepom občinskega sveta – enojezična kandidatka za ravnateljico naj bi bila županova sestra – gleda na zadevo nekoliko drugače. Ob dejstvu, da se to dogaja med spominskim letom 2020, postane afera še bolj škandalozna.
Po dogodku v Grabštanju je sledila zanimiva virtualna afera. V sklopu prej omenjenega projekta študentskih klubov Deset do desetega s(m)o se študenti in študentke 10. julija postavile na Velikovško in Rožno cesto ter opozarjali na neizpolnjene manjšinske pravice. A zgleda, da smo opozorili tudi na manjšino; val komentarjev, ki je sledil na spletnem portalu Mein Klagenfurt[2] ni kazal na nikakršno sožitje, toleranco ali sploh zavedanje o tem, da na Koroškem sploh obstaja avtohtona slovenska manjšina. Videli smo tisto, kar se dogaja že od nekdaj: komentatorji so tukaj rojenim koroškim Slovencem zaželeli, da naj se vrnejo v Slovenijo, da naj tam protestirajo, da imajo že itak vse in da so takšne izdajalce včasih obesili na najbližje drevo. Tisti, seveda, ki nas niso zamešali z vindišarji[3]. Nekateri smatrajo to akcijo – izkoriščanje temeljne človekove pravice – za provokacijo, a brez te provokacije ta spoznanja ne bi prišla na dan. Ob takšnih komentarjih se lahko vprašamo, koliko smo zares napredovali.
Od Grabštanja ne mine niti mesec dni in že imamo nov komentar, tokrat županje Celovca, ki je izjavila, da Celovec ni dvojezičen[4]. Ali se je slovenska narodna skupnost na Koroškem borila za to? Po (mojih) dosedanjih informacija se županja (še) ni opravičila – razen, da je svojo izjavo označila za ironično. Po mojem mnenju je lahko ironičen samo kontekst, v katerem je ta izjava nastala, torej med razpravo o napisu na peskovniku. A kljub temu se je treba vprašati, kako lahko nekdo, predvsem pa županja, sploh pomisli na kaj takšnega? Mar ni to tista oseba, ki bi morala najbolj vedeti, da Celovec zdaleč ni enojezičen? Akcija neznanih akterjev, katere rezultat se vidi na spremni sliki, je po mojem mnenju več kot primerna.
Seveda, vse ni tako grozno, kot bi si ob branju tega besedila morda predstavljali. Še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. To morda dokazujejo dosežki v Sielach / Selah[5] in Šentjakobu[6], a tudi ta uspeh je, po mojem skromnem mnenju, predvsem rezultat večletnih prizadevanj izjemno vztrajnih posameznic in posameznikov. Dejstvo vendarle ostaja, da so se nekatere kontinuitete protislovenskega odnosa preteklega stoletja obdržale še danes. Vrhunec teh kontinuitet, se zdi, se nabira tik pred stoletnico koroškega plebiscita, čeprav so letošnja dejanja le valovi preteklega stoletja. Bolj vročega (po)let(j)a kot letos verjetno ne bo. Nekateri, zgleda, niso pripravljeni na evropsko, dvojezično in odprto Koroško v letu 2020 – koliko stoletij bo še trajalo? In, ali bo slovenska manjšina na Koroškem takrat sploh še obstajala?
Aja, še za konec: naslov tega komentarja je ironičen.
Mag. phil. Aljaž Pestotnik Robič
[1] Za osvežitev spomina predlagam to povezavo.
[1] Prispevek s komentarji je dostopen tukaj.
[1] Na dan objave tega komentarja bo potekalo tudi predavanje, ki se bo v veliki meri nanašal na študentske proteste. Dogodek na facebooku (z vsemi informacijami) je dostopen tu.
[1] Za osvežitev spoina predlagam to povezavo.
[1] ORF Prispevek dostopen tu.
[1] ORF prispevek dostopen tu.