Mladina noče biti zaplankana

Chiara Herzig (17) iz Vzhodnje Tirolske in Amina Fazlić (18) iz Beljaka bosta meseca julija ob podpori Evropske unije (ErasmusPlus) opravili šolsko prakso pri mizarstvu Kos v Polšniku v Sloveniji. »Doma govorimo bosansko in rada bi ob tem spoznala slovensko kulturo, prijaznost Slovencev ter se spoprijaznila s slovenščino, saj moji sorodniki živijo v Ljubljani«, poudarja Amina. »Jaz pa pospremim mojo najboljšo prijateljico in v slovenskem mizarstvu bi rada napredovala v tej gospodarski panogi ter se malo klepetala po slovensko«, tako Chiara. Obe obiskujeta HTL Villach, Višjo tehniško šolo v Beljaku, oddelek za notranjo arhitekturo.

Čezmejni projekt je omogočila Slovenska gospodarska zveza v Celovcu. Mag. Andrej Hren in  mizar Peter Preinig (oba SGZ) sta z osebnim angažmajem vzpostavila stike in omogočila prakso pri znanem slovenskem mizarju Jožetu Kosu. Mizarski mojster Jože Kos je po kratkem pogovoru že vedel, kje bo lahko dodelil dekleta: ena naj bi pomagala pri montaži in druga pa opravljala delo v pisarni, načrtovala modele ter vizualizirala.

Obe imata že stanovanje z lastno kuhinjo v bližini mizarstva. Amina bo kot ponavadi kuhala brez svinjskega, saj je muslimanka. Chiara pa bi rada spoznala slovensko kuhinjo in po vrnitvi servirala doma kakšno slovensko poslastico.

Amina in Chiara sta dve od tisočih praktikantov iz Avstrije, ki bosta s podporo Evropske unije (ErasmusPlus) opravili prakso, se učili jezike in zbirali raznolike izkušnje. (Od leta 2014 do 2020 se je skoraj štiri milijonov študentk in študentov ter izobraževalnih oseb napotilo po državah Evropske unije.)  Obenem se naučita znajti izven zaščitenega domačega okolja, ob organiziraju potovanja in preživetju v tujini. Učenki tehniške šole iz Beljaka bosta poleti prekoračali meje, odpirali nova spoznanja in prijateljstva. Želita si ozreti čez planke in ne biti zaplankani.

Evropska unija s programom Erasmus+ omogoči širitev nazorov. S tem omogoči, da prebivalec Evropske unije od mladega že poda roko čez meja, zgubi strah pred tujim in drugačno kulturo ter preventivno omeji nacionalistično mišljenje. Posledica tega je, da se z drugim pobrati in hitreje odrašča. Medkulturne izmenjave in spleti kažejo v boljšo prihodnost. Kljub vsem izmenjavam naj se pri mladih ščitijo identiteta, poreklo in lastne kulturne vrednote. Kdor svoje ne časti, se potaplja v večinskem toku in voda ga usmerja sem ter tja. Giblje se v stalnem upanju, da ne utone.

Dr. Peter Fantur, 17.06.2019