Na trdnih temeljih v prihodnost

Letošnjo, 42. Tischlerjevo nagrado dobi dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev odvetnik dr. Matevž Grilc. Marsikdo se upravičeno čudi, da letošnji prejemnik tega najvišjega odlikovanja koroških Slovencev ni dobil že prej. Ga je pa dobil v letu, v katerem bo obhajal 75-letnico. Grilc je vodil NSKS med letoma 1976 in 1995 pa v letih 2005-2009. Niso bili politično ravno prijetni časi. Obakrat precej razburkani. Obakrat v znamenju številnih naporov za uresničitev Avstrijske državne pogodbe od 15.5.1955. V prvem obdobju je bilo le toliko laže, ker koroški Slovenci nismo bili tako razdrobljeni kakor danes. Sicer nismo bili žal povsem enotni, pa vendar ni bilo iz lastnih vrst toliko zlobnega nagajanja, nastavljanja nog, toliko zahrbtnosti in nevoščljivosti, toliko grdo očitnega nasprotovanja skupnim slovenskim zadevam kakor od leta 2003 dalje. Takrat so ustanovili ob babičevanju oblasti v Celovcu, na Dunaju ter v Ljubljani še tretjo »predstavniško« organizacijo, da bi ne le oslabili, marveč tudi uničili NSKS. Spletkarili so, trudili so se na vse sile, pa se jim ni dalo. So pa preprečili skupno, demokratično, v tajnih neposrednih volitvah potrjeno predstavniško telo za prav vse koroške Slovence ter Slovenke. Da take volitve dobro uspevajo, dokazuje NSKS že od leta 1995 dalje. Mi demokracijo zagovarjamo in jo živimo. Mi se demokracije ne bojimo.

V nedeljo, 28. svečana, februarja, bomo volili nova občinska zastopstva. Veliko je na pladnju. Občine so tista upravna enota, s katero imamo največ opraviti. NSKS vsa leta zagovarja samostojno nastopanje po občinah, kjer je le mogoče. Zato tudi podpira liste z vsemi razpoložljivimi močmi. Slovenski občinski svétniki in svétnice vestno pa krepko sooblikuje življenje v svojih krajih. Dosegli so tudi lepe uspehe za vidno dvojezičnost. Marsikod so liste močno pomladili. Seveda ni povsod lahko, ponekod se je volilno telo na žalost zaradi smrti oslabilo. Zato pa skušajo z novimi ljudmi, s spodbudnimi zamislimi in načrti, koristnimi celemu prebivalstvu, pritegniti ljudi iz nemškega okolja, iz nemške soseščine. Prepričan sem, da bomo prav ponosni na izid volitev, če se bomo le vsi ustrezno pomujali, če si bomo vsi primerno prizadevali. Novih naporov se je treba lotiti z optimizmom, z vedrim pogledom v prihodnost. Če si ne upaš, če se koj skrivaš, če ničesar ne tvegaš, ničesar ne dosežeš. Te ni.

Smo del enovitega slovenskega naroda. Za mene pojem Slovenija ni omejen koj na Republiko Slovenijo, za mene obsega celo slovensko skupnost, kjer koli živimo, ustvarjamo. Če se bomo sami omejevali, reducirali na najmanjšo enoto, bomo ostali omejeni, nas bojo zreducirali na nič. Želim, da se bota v RS narodna zavednost in narodna samozavest oživili pa okrepili v isti meri, kakor ju živimo dan na dan mi zunaj mej slovenske države. Razmere v RS niso dobre. V to slabo stanje so jo spravile vlade. Slovenska država bo letos obhajala 30-letnico obstoja. Hudo je, da prvi državni predsednik lahko izjavlja, da mu samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, pa njegovi besedi sledi velika množica ljudi. To je skrajno porazno za splošno ozračje. Jože Pučnik, velezaslužen za slovensko suverenost – Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre – je leta 1991 izjavil, da bo ta komunistični beton držal še 50 let. Na žalost je imel prav. Na žalost ni bilo nadvse potrebne lustracije. Tako so se komunisti najprej potuhnili, ko pa so začutili prijetnejši veter, so prilezli iz svojih brlogov in so ukradli, si zasvojili državo. Zagrabili so, vajeni oblasti, medije, gospodarstvo, šolstvo, tožilstvo, sodstvo. Pod njihovo komando se je razpasla korupcija, zavladalo je enoumje. Neki strici iz ozadja so usmerjali vse dogajanje, kradlo se je na veliko, milijarde so stekle iz države, doma se je začela širiti revščina. Ljudje pa, namesto da bi se bili temu pri volitvah uprli, so večinoma potrjevali stranke, ki so nastajale po potrebi po načrtih starih in mlajših komunistov, so koj revkali, kakor temu po domačem pravimo na Koroškem, in so še naprej volili komuniste ter njih dediče ali pa sploh volit niso več hodili. Niso vedeli, ne vejo, da je demokracija predvsem obveznost, odgovornost.

27. prosinca, januarja lani je dotedanji predsednik vlade vrgel puško v koruzo in je odstopil. Upal je na zmago pri novih volitvah, a se je zaračunal. Janez Janša je sestavil koalicijo. Nova vlada še ni stala, ko so sile nazadnjaškega komunističnega mračnjaštva sprožile razne ulične proteste. Zavedajo se, da se jim oddaljujejo korita, iz katerih so vsa leta ropale in se mastile. Tega ne sme biti, da ne bi vladali komunisti, je ukazal neki oblastni komunist, ki je bil sam v mladih letih ponosen član nacistične Hitlerjeve mladine (Hitlerjugend, HJ). Janševa vlada je do zdaj zdržala vse napade od vsepovsodi, tudi virus korona ji ne more prav do živega, tako da je pričakovati, da bo ostala in da bo v drugi polovici 2021 Janša predsedoval Svetu Evropske unije, kakor je že leta 2008.  Doživljali bomo zanesljivo še divje orgije komunistične zlaganosti – LAŽ je nesmrtna duša komunizma, je zapisal nekdanji komunist, pozneje oporečnik Poljak Leszek Kołakowski (1927-2009) –; saj zmaj najbolj divja, preden pogine. Neomajno upam, da bo v Republiki Sloveniji zmagala zdrava kmečka pamet in da se bojo končno Kranjcem vremena dokončno zjasnila.

Jože Wakounig