Slika: (Ne)prezenca koroških Slovencev v Sloveniji

(Ne)prezenca koroških Slovencev v Sloveniji

Z začudenjem večkrat poslušam zgodbe prijateljev, znancev, ki mi pripovedujejo o Slovencih, priseljenih iz Slovenije, ki sploh niso vedeli za slovensko manjšino na Koroškem. V takšnih pogovorih, razumljivo, ostanem brez besed in prevladuje mnenje, da se o koroških Slovencih v Sloveniji sploh nič ne govori, ne v medijih ne v izobraževalnih ustanovah. A vse to je daleč od resnice.

Že po lastnih izkušnjah lahko povem, da je informiranje javnosti o položaju slovenske manjšine na Koroškem dosledno. Na prvem programu RTV Slovenija si lahko trikrat na teden ogledamo Dober dan, Koroška. V arhivu RTV Slovenije, pa so javno dostopne oddaje za vsaj deset let nazaj (oziroma vsaj 655 oddaj). Ali se oddajo predvaja ob polnoči, ko vsi spijo? Ne – predvaja se dopoldne in popoldne. Nekdo, ki živi dokaj povprečno življenje v Sloveniji, je torej lahko na tekočem o dogajanju na avstrijskem Koroškem. Kar se tiče državne medijske hiše, velja omeniti še radijsko oddajo Sotočja na Radio Prvi, ki se vedno znova ukvarja z zadevami slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.

Velja omeniti tudi, da medijske hiše, tako javne kot komercialne, večkrat intervjuvajo koroško Slovenko ali koroškega Slovenca, ko se nekaj zgodi v Avstriji oziroma na Koroškem (afere, novi zakoni, nova vlada). Na splošno medijske hiše dosledno sledijo dogajanju na Koroškem. To poročanje morda ni vsakodnevno, ampak je skorajda mesečno. Da o obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem nič ne izveš, moraš pravzaprav živeti pod skalo. RTV Slovenija, Delo, Demokracija, Mladina, Reporter in regionalni mediji so samo nekateri primeri, v katerih moč zaslediti poročanje o slovenski manjšini na Koroškem.

 

Koroški Slovenci so prav tako prisotni v izobraževalnem sistemu. Iz lastnih izkušenj vem, da se na osnovnošolski ravni zamejstvo obravnava pri urah zgodovine in slovenščine – če se prav spomnim, smo izrecno obravnavali zgodovino koroških Slovencev. Pravzaprav pa se vse skupaj v slovenskih šolah obravnava kot skupni slovenski kulturni prostor (Republika Slovenije z zamejstvom). Ker srednje šole v Sloveniji nisem obiskoval, sem pregledal učne načrte. Tudi tam je tematika slovenske narodne skupnosti na Koroškem močno zasidrana – tako v splošnih kot tudi v strokovnih srednjih šolah.

 

Ob vseh teh dejstvih se lahko človek res vpraša, kako nekdo iz Slovenije ne bi mogel vedeti za slovensko manjšino na Koroškem? Ta je medijsko in izobraževalno izpostavljena, ne glede na to kdo je na vladi. Morda so zadeve slovenske manjšine na Koroškem še bolj izpostavljene kot druge, predvsem v zamejstvu – o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem se v Sloveniji še vedno zelo malo govori. Na to vprašanje težko odgovorim – lahko se sliši kruto, a brezmejnost človeške neumnosti se ne da zmeriti. Saj so tudi v Avstriji ljudje, ki Sloveniji še vedno pravijo Jugoslavija. A napake teh ljudi nikakor ne opravičujem; s svojim komentarjem sem zgolj želel opozoriti na to, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem več kot prezentna v medijskem in izobraževalnem sistemu Republike Slovenije.

 

Aljaž Pestotnik-Robič, 04.11.2019