Nova normalnost?

Te dni se izteka zelo mirno poletje. V času, kadar se običajno vrstijo dogodki drug ob drugemu se letos prav nič ni dogajalo. Številnih žegnanj, praznikov »razne hrane« (salame, repice, pogače, ajde, vina,…) letos ni bilo. V Pliberku je prišel in minil peti letni čas brez večjih valov in tisoč let stara lipa na gori svete Heme že nekaj desetletij ni bila tako osamljena kot letos (glej zgoraj). Še dopust smo preložili v kakšni bližji kraj, v kakšno »bolj varno« državo – mogoče celo na domači vrt, v »balkonijo«.

Osebno lahko rečem, da je bilo tudi tako lepo.

Meni še nikdar ni bilo jasno, zakaj potrebujemo 3 žegnanj in drugih praznikov na isti dan - bom pa priznal, da sem pogrešal petje pod lipo ob Rozalskem žegnanju.

 

Gospodarstvo

Za gospodarstvo je letošnjo leto seveda velik izziv. Korona-epidemija in vsi z njo povezani ukrepi za zajezitev virusa so povzročili največjo zarezo v gospodarstvu, največji upad konjunkture od svetovne gospodarske krize v 1930-ih. Varnostni ukrepi so vodili do upada pri zasebni potrošnji - ta običajno stabilizira gospodarstvo, tokrat pa je postal glavni dejavnik gospodarskega padca. Negotovost in manjšo povpraševanje je vplivalo negativno na število in velikost novih naložb in tudi začasni upad pri eksportih in s tem pri čezmejnem sodelovanju je doprinesel svoj delež. Posebej prizadeti so bili tisti gospodarski sektorji, ki so direktno povezani s potrošnjo in industrija; zaradi omejitev osebnega gibanja pa seveda tudi turizem.

Če si pogledamo bruto domači proizvod (BIP) za države članice EU je le ta upadel v prvem četrtletju 2020 za 3,2%, v drugem pa za 11,7%. Podoben upad v drugem četrtletju vidimo tudi drugje, npr. 9,1% za ZDA in 20,4% za bivšo članico EU, Združeno kraljestvo. Najbolj prizadete države v evro območju so Španija (18,5%), Francija (13,8%) in Italija (12,8%), razmeroma rahel pa je bil padec v Nemčiji (9,7%) in v Avstriji (10,4%).

Prizadeta je bila seveda tudi Koroška v številnih gospodarskih sektorjih – na področju turizma pa se Korošci lahko veselimo nad številnimi gosti, ki so se odločili za počitnice v naši deželi. Medtem, ko beležimo za celo Avstrijo 17% manj nočitev v juliju 2020 (na Dunaju celo -73% ), beležimo na Koroškem isto veliko nočitev kot v letu poprej (+0,1%), na Gradiščanskem in Štajerskem pa vidimo celo rahel prirastek (+4 % oz. +2%).

Odkar so opustili največje varnostne ukrepe je pot gospodarskega razvoja jasno pozitivna a tudi tako lahko računamo s tem, da je pot do »časa pred korona« še dolga in po mnenju KIHS bo zmogljivost avstrijskega gospodarstva šele 2022 spet tako visoka kot pred korono.

 

Kakšne sledi bo korona zapustila dolgoročno?

V preteklih mesecih opažamo številne spremembe pri načinu poslovanja. V nekaj mesecih smo videli takšen korak do digitalizacije, ki bi ga običajno lahko pričakovali čez mnoga leta. Mnogi še danes delajo od doma in poslovni partnerji ne prihajajo več na sestanke temveč se srečavajo po spletu. To je seveda ugodno – sestanek, ki je »v živo« zahteval cel dan lahko danes opravimo v eni uri digitalno – in nihče ne zameri, da se posluje tako. Vedno več podjetij ponuja svoje izdelke tudi v spletnih trgovinah in dostava na dom je postala možna tudi na podeželju. »Lockdown« je zahteval in prisilil v nov način dela - in ta nam bo tudi ostal.

Novi način delovanja se je našel tudi za prireditve, kjer se lahko zagotovi in nadzoruje odgovorno ravnanje vseh udeležencev – z maskami, markiranimi sedeži in seznami – »1984« lepo pozdravlja. Takšne rešitve za bolj »divje« dogodke za enkrat še nismo našli – tudi ker nošenje mask in varnostna razdalja nista v človeški naravi in po 22. uri očitno ne delujeta (več)…

Spomladi sem še upal, da se bomo te zadeve hitro rešili – očitno sem se motil.

 

Drugi val je tukaj.

 

Z današnjim dnem ponovno pričnejo veljati strožji varnostni ukrepi – v gostinstvu in pri javnih dogodkih. Dajmo se jih držati, kajti nihče si ne more želeti situacije, ki smo jo imeli nekaj mesecev nazaj. V naših rokah je, če oz. kdaj se bomo lahko vrnili k našemu načinu življenja ali če bomo morali sprejeti novo normalnost brez nenadzorovanih dogodkov.

 

Mag. Andreas Hren