O gospodarski rasti: Kako aktivni s(m)o Slovenci na avstrijskem trgu?

Današnjo Slovenijo in Avstrijo povezuje dolga skupna zgodovina, tudi če na podlagi razvoja v 20. stoletju danes opažamo kar precejšnje - vedno zanimive - kulturne razlike.

 

Kako se to vidi na gospodarskem področju? Kako sta Avstrija in Slovenija danes med seboj povezani in kakšni so potenciali?

Julij je za gospodarstvenike vsako leto prijeten mesec. Ne le zato, ker se začenja poletje temveč tudi zato, ker ob tem času objavljajo podatke iz zunanjega gospodarstva. Že vrsto let pri tem lahko opažamo gospodarsko rast tako pri uvozih iz Slovenije kot tudi pri izvozih. Želite nekaj konkretnih številk?

Avstrija  je leta 2018 v Slovenijo izvozila 3,10 milijard EUR blaga, to je za 5,4 % več kot še v letu poprej. Hkrati je v istem letu iz Slovenije uvozila blaga v skupni vrednosti 2,17 milijard EUR - ta vrednost je zrasla celo za 11%. Zanimivo pri tem je tudi, da stranke v Sloveniji kupujejo bistveno več avstrijskega blaga, kot ga sami prodajajo v Avstrijo.

V evropski primerjavi je Slovenija za Avstrijo pri izvozih partnerjih na 9., pri uvozih pa na 11. mestu. Avstrija je za Slovenijo izredno pomemben gospodarski partner to ni nobeno presenečenje - vidimo pa, da isto velja tudi v obratni smeri in iz tega lahko samo sklepamo, kako pomembni tržišči sta Slovenija in Avstrija danes druga za drugo.

Še bolj izrazito je, če si pogledamo podatke za Koroško. Iz Koroške v Slovenijo je znašal izvoz 338 milijonov EUR za leto 2018 (+10%), uvoz pa 264 milijonov evrov (tudi +10%). S tem je Slovenija za Koroško pri izvozu na svetu 4. najbolj pomembni partner (za Nemčijo, ZDA in Italijo), pri uvozu pa 6. najbolj pomembni partner (za Nemčijo, Italijo, Kitajsko, ZDA in Japonsko)

 

Kaj imam(o) od tega?

Ta ali on se bo sedaj seveda – čisto upravičeno – vprašal, kakšno korist imamo koroški Slovenci od tega?

Velik izziv, s katerim se vsi Korošci (tako eno- in dvojezični) srečujemo je odhod dobro izobražene mladine, ki z med študijem pridobljeno strokovno kompetenco ne najdejo ustrezne zaposlitve v domačem prostoru. Z naraščajočim pomenom zunanjega gospodarstva raste tudi pomen dodatnih – in v tem primeru nikakor ne tujih – jezikov. Skratka, pregovor: »Več znaš, več veljaš«, nikoli ni bil tako pravilen kot je danes.

Zaradi tega imamo ravno tukaj, kot posredniki med Slovenijo in celotnim nemško govorečim prostorom, koroški Slovenci ogromno »konkurenčno prednost«, ki mi nimamo nikjer drugje in ki je drugi tukaj nimajo. Tega se s časom zavedajo tako podjetja v Avstriji kot tudi v Sloveniji.

Menim torej, da je prav naša mladina izredno dobro pripravljena na izzive prihodnosti in lahko le upam, da se bo tudi iz tega razloga čim več »naših« po končanem študiju odločilo za to, da se vrnejo v domače kraje.

Boljših razmer kot so danes že dolgo ni bilo!

 

Mag. Andrej Hren, 25.11.2019