Opravičila in njihovi učinki

Opravičilo koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja ob 80. obletnici pregona koroških Slovencev je pomembno in je zvenelo iskreno. Tako kot je pred dvema letoma, ob 100-letnici koroškega plebiscita, iskreno zvenelo tudi opravičilo avstrijskega zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna.

Kaj se je od takrat konkretno zgodilo?

• Plebiscitni dar za dvojezične občine v letu 2020 so občine le v redkih primerih uporabile namensko, torej za krepitev dvojezičnosti v občinah. Večina sredstev se je dobesedna zabetonirala, Urad koroške deželne vlade je občinam z internim priporočilom za uporabo teh sredstev dajal še potuho.
• Podpora manjšinjskim projektom se je leta 2021 (po 25 letih) povišala, povišanje ne dosega izgube preteklih let zaradi inflacije, dodatna podpora ni zakonsko zagotovljena, Urad zveznega kanclerja jo lahko kadarkoli spet ukine.
• Zakon o izobraževanju in varstvu predšolskih otrok na Koroškem je bil formuliran, v njem dvojezična predšolska vzgoja ni bila omenjena z nobeno besedo.
• Zakon o skladu za financiranje privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev slejkoprej ne predvideva valorizacije, sredstva so bila enkratno povišana pred nekaj leti, zakonsko predvidene pravice do povišanja sredstev v skladu z ekonomskimi okoliščinami in vsebinskimi potrebami ni.
• Reforma zastopniških struktur koroških Slovencev, predvidena v vladnem programu, ni prinesla modernizacije in učinkovitega, neodvisnega zastopstva, temveč je z ustanovivijo dodatnega telesa, konference predsednikov in podpredsednikov narodnostnih sosvetov, odvisnost narodne skupnosti od blagohotnosti vsakokratne vlade še povečala.
• Zakon o narodnih skupnostih, katerega hitro sprejetje je bilo sklenjeno v Memorandumu 2011, ni niti v razpravi.

Tako opravičila, pa tudi dodatne finančne podpore, ostajajo prijazna gesta dobrovoljnih posameznikov brez učinkov na sistem.

Mag. Sonja Kert-Wakounig