Slika: Podpora

Podpora

Zaradi vstopa Zelenih v zvezno vlado in na podlagi truda poslanke Olge Voglauer, se je letos podpora avstrijskim narodnim skupnostim podvojila in tako nadoknadila izgube zaradi inflacije zadnjih 26-ih let, odkar je podpora ostala nespremenjena na vsoti iz leta 1995.

Težko pričakovana sredstva, naj bi ublažila nakopičene finančne skrbi pri vseh narodnih skupnostih in njihovimi strukturami.

Okvire za razdelitev in uporabo sredstev izdeluje in nadzira pristojni oddelek pri uradu zveznega kanclerja. Pogosto pri tem sledi priporočilom pristojnih narodnostnih sosvetov. Člane sosvetov - članice so le redko posejane - in izbrane predlagatelje le teh imenuje zvezni kancler iz vrst narodnostnih organizacij, strank in cerkva. Pri tem ima zelo prosto roko. Tako, da zasedba posameznih sosvetov precej zrcali tudi usmerjenost odgovarjajoče vlade, ki jih je vpoklicala. V nekaj primerih so stranke celo direktno ustanovile vsaka svojo narodnostno organizacijo, le da si gvišno zavarujejo odločujočo vlogo tudi v sosvetih. Člani*ce sosvetov zasedajo svoje položaje praviloma desetletja. Priporočila za razdelitev podpor tako zrcalijo zasedbo sosvetov: Večino podpor dobijo organizacije, ki zasedajo ali vplivajo na zasedbo pozicij v sosvetu ne glede na važnost, obseg in kakovost dela, ki ga opravljajo. Prevečkrat prevladuje načelo o varovanju lastnega zelnika in večtirnost. Nastrada inovativnost, mladinsko delo, strokovnost in učinkovitost. Dostikrat člani sosvetov tako odločajo o višini podpor za lastno organizacijo in celo o svojih mesečnih plačah in dokladah. „Zapantlanost“, ki je nepregledna in zavaja k nekorektnemu delovanju. Hkrati pa povzroča izdelavo vedno bolj zamotanih in formalističnih kriterjev za dodelitev in obračunanje podpor. Na papirju naj vsaj zgleda vse v redu. Predvsem manjša in ljubiteljska društva to vodi v odvisnost ali jim preprečuje dostop do prepotrebnih podpor.

Izhod iz takšnega birokratsko-skorumpiranega sistema, ki odbija predvsem mlade in visoko kvalificirane, je po mojem prepričanju možen le z ustanovitvijo javnopravnega transparentnega in avtonomnega zastopstva, pod nadzorstvom računskega sodišča. ki vsak*emu, ki to želi, nudi možnost sooblikovanja vsaj preko neposrednih volitev vsakih nekaj let. Tako bi bila zagotovljena tudi kontinuirana pomladitev. Sistem, ki ga poznajo v Avstriji npr. stanovska zastopstva idr. Celo judovska skupnost se ne boji volilnega seznama.

 

Hubert Mikel