Preseljevanje narodov – Slovencev

Pri Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu sem aktiven že štiri leta. V teh letih sem imel priložnost, da sem se udeležil številnih konferenc in drugih dogodkov, ki so namenjeni pospeševanju in čezmejnem povezovanju podjetništva, in to tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Pri tem opažam, da se nekatere teme kar pogosto pojavljajo - ena takšna stalnica je pomanjkanje kadra oz. odseljevanje delovne sile na »sever«:

Na Hrvaškem se pritožujejo, da se usposobljen kader seli v Slovenijo in dlje, v Sloveniji opozarjajo na to, da gredo delavci ali kar cela podjetja v Avstrijo, na Koroškem pa pravimo,da se le redko kdo spet vrne z Dunaja. Redko kdo pa pri »jamranju« navaja tudi kakšne zanesljive kvantitativne podatke. Tako se mi je porodilo vprašanje o statistiki priseljevanja in odseljevanja narodov.

Da bi si ustvarili bolj konkretno sliko si lahko pogledamo bazo podatkov avstrijskega statističnega urada (Statistik Austria), ki nam nudi zelo obširne informacije na to temo. Vsi v tem članku navedeni podatki so na voljo na njihovem spletnem mestu: https://www.statistik.at/web_de/statistiken/index.html

Za leto 2017 beležijo, da se je iz Republike Slovenije v Avstrijo selilo 2.496 slovenskih državljanov. V istem času pa se jih je odselilo 1.113 (neto +1.383 oseb). Največ jih je prišlo na Štajersko (842 oseb), na Koroško (529 oseb) ter na Dunaj (412 oseb). Le za primerjavo: v istem času je v Avstrijo prišlo 17.863 Romunov, 16.234 Nemcev, 13.113 Madžarov, 7.221 Srbov, 5.082 Hrvatov in 4.207 Bosancev ter podobno število Poljakov, Slovakov, Bolgarov in Italijanov.

Ampak nazaj na Koroško. Če torej v letu 2017 prištejemo slovenske priseljence in odštejemo odseljene, ostane 314 »novih Korošcev« s slovenskim državljanstvom. Zanimiv je pogled nazaj, saj se je priseljevanje iz Slovenije občutno pričelo šele v zadnjih sedmih letih.  Za primerjavo z letom 2011 se je beležilo 1.753 Slovencev, v začetku 2018 pa kar 4.607, torej se je število skoraj potrojilo - če prištejemo še dnevne migrante, pa število naraste še za kakih 1000 oseb. Pomembno pa je sledeče: večina priseljenih Slovencev je tukaj šele kratek čas.

Za nas kot »domače« koroške Slovence se seveda stavi vprašanje, kako ravnati s temi priseljenci, saj pogosto slišimo, da v tujini radi »pozabijo« na to, da so Slovenci, da se želijo čim hitreje asimilirati in  da se ne želijo vključiti v obstoječe slovenske strukture in društva. Menim, da ta očitek ni pošten  - tudi če pogostokrat drži. Ne smemo pozabiti na to, da so pri koroških Slovencih skoz desetletja ostali predvsem tisti, ki so bili zavedni – lahko bi tudi rekli v določeni meri trmasti.

Naša zavednost je privzgojena, ne moremo pa je pričakovati ali celo predpostavljati pri priseljenih Slovencih, ki so se zaradi teh ali onih razlogov izselili iz Slovenije. Sicer se po moji oceni pogostokrat radi udejstvujejo in sodelujejo, če jih na to nagovoriš in jim daš možnost sooblikovanja. Mislim, da je izredno pomembno, da naša kulturna, športna in gospodarska društva pritegnejo tudi slovenske priseljence. Menim, da je vključevanje slovenskih priseljencev izjemna priložnost za spodbujanje slovenstva v Avstriji.

Mag. Andrej Hren, 25.02.2019