Slika: Quo vadis, Narodni svet?

Quo vadis, Narodni svet?

To leto obhaja Narodni svet 70-letnico. 70 let je lepa starost. Povprečna starost moškega (kajti to je „tisti“ Narodni svet) je 78 let. In ta naš Narodni svet je še kar veliko stvari doživel! Le pomislimo, da je v tem času bila ustanovljena Slovenska gimnazija, obvezni dvojezični pouk je bil ukinjen. Narodni svet je obstajal, ko je prvi človek stopil na luno, ko je bil JFK umorjen, ko je Avstrija pristopila k Evropski uniji, ko je Jugoslavija razpadla. Organizacija je dočakala postavitev vsaj nekaj več dvojezičnih tabel. Torej ta naš Narodni svet je, odkar obstaja, kar veliko doživel in lahko se reče, da je doživel, kako so se časi spremenili, kako je Nemčija spet postala ena država, kako so železna zavesa padla, kako je Rusija razpadla in doživel je vojno v Jugoslaviji.

Časi so se tudi pri nas na Koroškem spremenili. Od javnega, od nekaterih politikov prakticiranega sovraštva do nas koroških Slovencev, preko ortstafelšturma nam gre danes, kot narodni skupnosti seveda, kar dobro. Imamo krajevne table, število prijav za dvojezični pouk raste, imamo veliko lokalnih zastopnikov, celo dva župana.

Potem se lahko že postavi na glas vprašanje, a sploh še potrebujemo Narodni svet. A ne bi bilo bolj pametno, kakor si nekateri mogoče želijo, da se končno razpustimo? Saj so bili načrti v to smer že pred uresničitvijo, a je Zbor narodnih predstavnikov to jasno zavrnil. Ali še potrebujemo največjo, demokratično legitimirano osrednjo organizacijo?

Da in ne. Mislim, da je Narodni svet zelo potreben. Samo, ker imamo nekaj dvojeyičnih krajevnih    tabel, to še dolgo ne pomeni, da narodna skupnost nima več težav. Če le pomislim na dvojezično glasbeno šolo ali na dvojezične župnije, na financiranje naših kulturnih društev itn. Potrebujemo Narodni svet, da je močen glas in močen pogajalec za pravice narodne skupnosti. In kakor je preteklost že pokazala, je le Narodni svet opravil to nalogo. Sreča je, da imamo na Koroškem deželnega glavarja, ki je bolj ali manj naklonjen narodni skupnosti, a časi se lahko hitro spremenijo, kakor smo že v preteklosti videli! Narodni svet ni le sam sebi namen, temveč je močan zagovornik narodne skupnosti in manjšinskih pravic.

Kljub temu pa tudi mislim, da se bo nekega dne končala doba tega našega Narodnega sveta. In sicer tedaj, ko bomo imeli končno skupno zastopstvo. To skupno zastopstvo pa le Narodni svet močno zagovarja, tudi iz zgoraj navedenega razloga: ker ni sam sebi namen. Če imamo končno možnost, da bo narodna skupnost zastopana od le ene organizacije, ki zavzema pač celo narodno skupnost, bomo imeli pri pogajanjih še bolj močan mandat, kakor ga imamo sedaj s tremi organizacijami. In da ne načenjam vprašanja, koliko denarja se lahko „prišpara“ (ta denar se naj potem seveda daje društvom!). Da je Narodni svet edina organizacija, ki že leta in leta zagovarja to skupno zastopstvo, je zame dokaz, da je Narodni svet pripravljen, da se sam razpusti in postane član skupnega zastopstva koroških Slovenk in Slovencev. Narodni svet ni le sam sebi namen, Narodni svet je namenjen vsem članom in članicam narodne skupnosti!

Torej, quo vadis Narodni svet? Seveda skupnemu zastopstvu vseh koroških Slovencev in Slovenk naproti. Preden pa do tega pride, bo Narodni svet naprej močan zagovornik manjšinskih pravic in se bodo predstavniki Narodnega sveta krepko pa odločno zavzemali za narodno skupnost, kajti brez narodne skupnosti tudi ni Narodnega sveta.

 

Mag.ª Svetlana Wakounig, 07.01.2019