S kulturo smo ljudje ali nismo

Vsak človek ima več plasti identitete in le-te se med seboj prepletajo in v najboljšem primeru ena drugo dopolnjujejo. Kultura je pojem, ki nas spremlja vse življenje. Govorimo o kulturno dovršenem nastopanju ali – v nasprotnem primeru – o nekulturnem izražanju in vedenju. Kulturni prostor, v katerem doraščamo in živimo, zelo močno vpliva na nas same, na naš razvoj in na našo identiteto. Vpliva tudi na osebno rast posameznika. Človek se rad poistoveti s tem, kar ga obdaja in kar mu je všeč. Mora biti nekje doma in najbolje se počuti med svojimi. To pomeni, med ljudmi, s katerimi deli iste ali podobne izkušnje ali zasleduje iste interese. Kulturna domovina je tudi pokrajina, ki nas obdaja in katere je človek vajen, kjer se počuti doma. Isto velja za kulturo srca in za kulturo jezika. Kultura, ki te je oblikovala, postane in ostaja del tebe. Vsakdan, ki si ga napolnil z odtenki te kulture, ostaja v tebi živ in deluje naprej.

Koroški Slovenci občutimo pomen in utrip kulture na poseben način, saj nam daje dodatne možnosti za uporabo in razvijanje našega jezika v deželi. Ko se srečujemo s slovenščino izven šole, cerkve ali doma, za to v veliki meri skrbi naše pisano kulturno življenje. Kulturno ustvarjanje je za koroške Slovence tudi dobra pot, da si obvarujemo svoj materni jezik, ki ga ogroža več dejavnikov. S kulturnim delovanjem jasno pokažemo, da smo del te dežele ter širše regije in da oblikujemo svoj življenjski prostor po svojih zamislih. Četudi smo različni po starosti ali spolu, po prepričanjih in interesih, nas skupno delovanje na kulturnem področju močno povezuje med seboj. Ta povezanost seže tudi do Slovencev v ostalem zamejstvu in v Slovenijo samo. Tako vidimo, da so si prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika v državah, kjer živijo slovenske manjšine, v marsičem podobne, v marsičem pa se tudi močno razlikujejo med seboj, ker nanje vplivajo različni dejavniki. Povsod pa velja, da kultura ustvarja nezamenljivo identiteto. O skupnem kulturnem prostoru je bilo že veliko govora in drži, da je slovenski kulturni prostor večkrat le fraza za nekaj, česar si želimo ali o čem ne vemo točno, kako bi ga sicer poimenovali. O katerem včasih niti ne vemo, kako bi ga oblikovali in napolnili s skupnimi vsebinami. Vseeno pa je povezanost znotraj tega prostora močna in deluje tudi prek meja in dostikrat brez besed. Čutimo utrip skupne zgodovine in skupnega razvoja, ki sta usmerjala tudi kulturni napredek skozi stoletja. Z vedenjem o tem kulturnem ozadju, se lažje znajdemo med Slovenci po vsem svetu, lažje in hitreje razumemo drug drugega, ker se lahko sporazumevamo tudi brez besed in tako rekoč »med vrsticami«. Skupna kultura nas povezuje prav tako, kakor skupna zgodovina in skupni jezik.

Danes ta skupni prostor najdemo v središču Evropske unije, v povezanosti držav in regij na stičišču treh kultur. Tudi če smo prebivalci različnih držav, si nismo tujci, temveč smo si nasprotno več kot le sosedje, ki se lahko sporazumevajo v skupnem jeziku.

Verjetno v preteklih sto letih nikdar ni bilo tako enostavno biti in ostati koroški Slovenec, kot je to danes. Osporavanja, napadov in izgredov skoraj ni. Deželna politika nam je naklonjena, državi Avstrija in Slovenija nas podpirata. Svoj jezik pa moramo govoriti in si ga ohraniti sami, vsak posameznik, za katerega to nekaj šteje. Ne moremo se zanašati na druge. Pri tem nam kultura lahko pomaga. Naredi naš vsakdan bolj pestrega, naše doživljanje bolj pisano in naše odzive na svet bolj premišljene.

Martin Kuchling