Slika: Se bo moj vnuk še učil slovenščine?

Se bo moj vnuk še učil slovenščine?

Študij je lahko zelo pomemben čas v človekovem življenju – če se odloči zanj. Med študijem se človek spozna, nadgradi in če ima srečo, se poglobljeno ukvarja s tem, kar ima rad in ga zanima. To je seveda lepo in prav, ampak kaj pa, ko študijska smer ni v ponudbi v njegovi državi? Kaj pa, ko se bo moral odseliti daleč od doma, da bo lahko študiral, kar hoče?

Kar nekaj časa sem iskal temo za svoj komentar. Izbiral sem med večnimi temami, potem pa sem videl, da jo imam pravzaprav pred nosom. To je tema, ki ne se tiče samo mene kot bodočega učitelja slovenščine na Koroškem, temveč vse Slovenke in Slovence, ki živijo v Avstriji – še posebej slovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem.

No, dovolj slepomišenja.

Odkar sem začel študirati slovenščino v Gradcu, se je vpis na slavistiko drastično znižal. V študijskem letu 2019/20 je Slavistika imela komaj nekaj novih vpisov. Po mojem znanju, niti eden od teh vpisov ni bil za slovenščino – kaj šele za pedagoško smer. To je torej stanje na najstarejši slovenistiki na svetu. Kako je drugje, ne vem. Vsaj od začetka študija se je tudi "nekaj" šušljalo. Neka razprava, ki menda poteka že dvajset let, in se zdaj lahko uresniči. Resnično ne vem, ali morda vsi vedo zanjo, in si pač ne belijo glav, ali sem samo jaz tako medijsko podhranjen, da ne zaslutim te teme v javnem diskurzu? Govorim namreč o ukinitvi slavistike v Avstriji. (Upam, da mi ni treba posebno omeniti, da je študij slovenščine del slavistike.)

Do tega naj bi prišlo, kolikor vem, zaradi premalo vpisa. In do tega naj bi prišlo prej in ne slej. Kot rečeno, ne vem kakšno je stanje na drugih univerzah, vem samo, kakšno je tukaj. Čeprav je tukaj kar precej študentov prevajalstva, predvsem iz Slovenije, se slavistika vedno manjša. Morda bo kdo rekel, kaj nas briga Gradec, saj vi[1] itak niste naši? Naj potem vržemo stran dejstvo, da so na graški slavistiki delovali nekateri najbolj vplivni slovenisti v zgodovini? Poleg tega jih je bilo precej iz vrst koroških Slovencev – a o tem se lahko piše monografije in nočem kreniti s teme: ukinitev slavistike bi imela drastične posledice za slovensko narodno skupnost v Avstriji.

Prvič, bi bila slovenski manjšini odvzeta možnost, da v svoji državi študira svoj jezik. Če bi nekdo hotel študirati slovenščino, bi to moral storiti v Sloveniji, Italiji ali na Madžarskem. Morda ni nenavadno, da se zaradi študija za nekaj časa odseliš v drugo državo, a kljub temu to ni vse. Študentom, ki niso a priori študenti slovenščine, bi sploh bila odvzeta možnosti spoznati (svoj) jezik. Ukinjeni ne bi bili namreč samo jezikovni tečaji[2], temveč vsa jezikoslovna, literarna in kulturna predavanja. Slovenščina bi popolnoma izgubila svojo prezenco na avstrijskih univerzah.

Drugič, pa se sprašujem, od kod bi prišli novi učitelji in nove učiteljice slovenščine. Če ukinitvi slavistike sledi tudi ukinitev slovenistike, potem manjšina nima od kod dobiti nove učitelje za sekundarno izobrazbo. Lahko bi jih uvozila iz Slovenije, to je že res. A rezultat morda ne bi bil najboljši. Kako bi reagirali otroci, če jih kar naenkrat ne bi več poučevali "domači "učitelji? Na lastno pest sem spoznal, kako nekateri že tako težko sprejmejo Slovence iz Slovenije, kaj šele, če bi te pripeljali neposredno iz Ljubljane. Poleg tega je sploh vprašanje, koliko časa bi bil tak uvoz sploh možen, glede na (notranje-)politične razmere. Manjšina ne bi bila samozadostna, kar se tiče izobraževanja o lastnem jeziku.

Takšna ukinitev bi bila po mojem tudi kršitev avstrijske državne pogodbe – saj manjšina ne bi imela kje dobiti svoje učitelje slovenščine. Konkretne rešitve za ta problem nimam, ampak zaenkrat bi bilo vsaj nekaj, če bi ta problem postavili v javni diskurz. Ena možnost bi seveda bila, da študenti čim bolj masovno vpisujemo predmete, ki so na voljo na naših slavistikah, bodisi iz solidarnosti bodisi iz lastnega interesa. Saj smo menda na univerzi, ker se želimo nekaj naučiti, mar ne? In če hočemo obstati, se moramo ozirati na prihodnost, ne pa, da zaostajamo v preteklosti?

 

Aljaž Pestotnik Robič, 21.01.2019

pesnik, študent slovenščine in angleščine v Gradcu, predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu

 

[1] Ob tej priliki mislim študente v Gradcu. Večina ima kakšno povezavo s Koroško in slovensko manjšino. Pripomba, da "mi" nismo "vi" je izrazito žaljiva – in na srečo zna NSKS pogledati čez meje.

[2] Ti bi morda celo "preživeli" zaradi prevajalstva