Svet gori

V svetovnem nizu poletnih požarov, iztočnica Avstralija, Kalifornija, Sibirija, Aljaska, zaskrbljujoče in obupno izstopajo požari v pragozdovih Amazonke, ki zaobsegajo več južnoameriških držav, med njimi Brazilijo, eno največjih držav sveta. Pragozdovi Amazonke upravičeno veljajo za pljuča sveta. In ta pljuča trenutno doživljajo enega najhujših infarktov. S tem je ogroženo svetovno podnebno ravnovesje. Za večino teh, namenoma podtaknjenih požarov, so vzrok gospodarski interesi nacionalnih in multinacionalnih koncernov, od kmetijskih do naftnih.

V tem sklopu me ne čudi, da so pred nedavnim in potihoma podpisali prostotrgovinski sporazum Mercosur med EU in južnoameriškimi državami Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem. Srž dogovora je brezcarinski uvoz kmetijskih izdelkov kot gensko spremenjene soje in govejega mesa iz južne Amerika v zameno za avtomobile in druge industrijske produkte iz Evrope. Ta sporazum v Južni Ameriki ogroža obstoj in preživetje indogenega prebivalstva in pragozda, v Evropi pa malostrukturirano kmetijstvo, ki ne more konkurirati z mednarodnimi interesi in koncerni. Pogajalka EU Cecilia Malmström je podpis hladnokrvno zagovarjala z besedami, da „oviranje prostega trgovanja škoduje svetovnemu gospodarstvu“. Ta stavek odraža ciničen in brezbrižen odnos določenih oblastnikov do ključnih problemov sveta in človeštva. 

Zdrava pamet pravi, da politika neskončne gospodarske rasti na tej naši zemlji ni možna, ampak da je izhod iz te zavožene situacije le trajnostno gospodarstvo, ki zagotavlja in omogoča tudi enkopraven razvoj šibkejših družb in skupin. Razviti svet, predvsem Evropa, Severna Amerika in nekatere azijske države živi na račun nerazvitih držav, kar je sodobna oblika suženjstva in kraja njihovih surovin. Prostotrgovinski dogovor Mercosur ne podpira razvoja in emancipacije nerazvitih držav, ampak samo njihovo odvisnost od svetovnih kapitalnih in ekonomskih družb.

Če naj se nerazvite in odvisne držve razvijajo v stabilne in samostojne skupnosti, potem ni važen gospodarski profit koncernov, ampak le prenos znanja tem državam in pomoč za samopoč.

Mercosur pa je tudi svarilo in opomin, da sprostitev, liberalizacija agrarnega trga vodi v zaskrbljujoč razvoj našega preglednega kmetijstva. Kljub temu pa temu družba ni nemočna. Kajti potrošnik odloča, katero meso bo kupil, domače ali uvoženo.

DI Marinka Mader Tschertou, 16.09.2019