Table cestnih imen v Št. Primožu

Velika čast mi je, da smem s svojim komentarjem otvoriti novo serijo komentarjev Narodnega sveta. Od danes naprej boste lahko prebirali redno komentarje različnih ljudi iz vrst narodne skupnosti Koroških Slovencev in Slovenk. Z izbiro teme sem imel težave. Neprestano so me mučila vprašanja, kaj naj piše na začetku take serije? Kaj se spodobi? Kaj bi ljudje radi brali?
Toda človek je svobodno bitje. Lahko piše o tem, s čim je tudi sam zadovoljen. Zato bodo tudi komentarji raznoliki, kot so raznolike človeške glave. Morda bo prav ta raznolikost dala serji komentarjev poseben pečat.

Zato sem se odločil pisati tokrat nekaj lokalnega, domačega. Začel bom z majhnimi modrimi tablicami, ki so jih postavili 2014 v moji domači občini Škocjan. Te tablice poimenujejo ceste, ki prej niso bile poimenovane. Stanujem v majhni vasici, ki se imenuje Nagelče. Nagelče imajo po memorandumu dve veliki krajevni tabli z dvojezičnim napisom Nageltschach / Nagelče. Ker pa vodi skozi vasico samo ena daljša cesta in nekaj kratkih ulic, tam nimamo cestnih imen. Poštar se znajde po hišni številki ali po priimku. Domači se znajdemo po imenu hiše. Tako vsak domačin ali vsaka domačinka ve, kje je pri Mohorju, pri Briancu, pri Ruablniku, pri Buhonvniku, pri DobnƏ, pri Buteju ali pri Hoblnu. Če pa prizidajo novo hišo, potem je to kar hiša zraven Buteja ali pa se kar poimenuje po priimku.

Sosednja vas je Št. Primož. Tam se domačini znajdejo podobno kot v Nagelčah. Tudi tam se isti domači poštar dobro znajde po priimku ali hišni številki, to mi je nekoč sam povedal. A kljub temu so tam postavili „džunglo“ majhnih tablic, ki označujejo cestna imena kot npr. Danicaweg, Andreas Mitsche – Weg, Pfarrplatz, Hainweg, Danicaweg, Moorweg, Alte Dorfstraße ali Primusweg. Tudi če ima Št. Primož dvojezično krajevno tablo, so imena cest napisana le v nemščini, ne pa tudi v slovenščini. Človek bi lahko menil, da so jih postavili le, da bi dražili Slovence in Slovenke. Seveda obstajajo slovenska imena nekaterih cest, ker smo jih na lastno pobudo kar sami prevedli. Tako se je npr. za Danicaweg uveljavil prevod „Pot Danice.“

Dobro se spomnim, da je leta 2014 rajni France Vrbinc napisal pismo na našega župnika Hanzeja Rosenzopfa, da ne bi prevedli „Pfarrplatz“ v „Farni trg“ ali „Župnjiski trg.“ Menil je namreč, da prisluhnimo, kako ljudi govorijo in je dal konkretni predlog za prevod, ki se glasi „Pred cerkvijo.“ Po diskusiji smo se odločili dejansko za „Pfarrplatz – Pred cerkvijo.“ Ta prevod se do danes uporablja, npr. na zasebnih pismih. Sam sem zelo navdušen nad idejo, da prevedemo cestna imena v tem smislu, tudi če ne zadenemo konkretni prevod iz nemščine. V tem smislu bi morali postopati tudi tedaj, ko so določeni ljudje iskali nemška imena. Ne verjamem, da bi na ta način nastala imena kot „Jupiterweg“ ali „Marc Aurel – Weg“, kot jih najdemo v Vabnji vasi. A tudi v Škocjanu mi je včasih uganka, zakaj so poimenovali ceste prav tako - navajam le „Schedmaweg.“ Veliko cest je tam poimenovanih po drevesih ali rastlinah. Pri prevodu teh imen v slovenščino bo treba upoštevati, da se uporablja le en enotni prevod. Če bi obstajalo več prevodov, bi to lahko privedlo do zmešnjav.

Zanimiva je morda tudi informacija, da v Google Maps najdemo do danes samo Moor Weg, ne pa Danicaweg ali Andreas Mitsche – Weg. Čeprav ima Moorweg samo dve hiši, Danicaweg / Pot Danice pa vsaj tri.

Vsekakor bi bilo zelo lepo in nujno, da bi dodali na modre tablice tudi slovenska imena. Saj to zdrava pamet pove, da to naredijo vsaj v tistih vasicah, ki imajo dvojezično krajevno tablo. Upam, da nam bo uspelo, kdaj v prihodnosti postaviti tudi te table v obeh deželnih jezikih. Treba se bo motivirati za kako akcijo v to smer. Če gledam te modre tablice opažam, da imajo zelo dolg in prazen drog, ki drži proporcionalno skoraj premajhno tablico. Torej ne gre za vprašajne prostora. Zlahka bi se dodala le slovenska tabla, tako da stare ne bi bilo treba zamenjati. A zdaj je situacija taka, da je drog siv in prazen. Tu pa tam ga časopisi uporabljajo, da pritrdijo svoje prodajne vrečke. (Glej slika) Če pa časopisi to smejo, zakaj ne bi dodajali slovenska imena in povedali v javnosti, da je le reklama za slovenščino ali za pouk slovenščine? Saj so v mojih očeh prodajne vrečke s časopisi bolj moteče, kakor dve majhni nebesno modri tablici z belim napisom.

Christian Urak, 03.12.2018