Slika: THE HILL WE CLIMB

THE HILL WE CLIMB

21. januarja letos, ob inauguraciji ameriškega predsednika Josepha Bidna, je zbudila pozornost mlada temnopolta pesnica Amanda Gorman s presunljivim besedilom, s katerim je občinstvo ganila do solz.

Navdihujoč, poetičen govor, s katerim avtorica spodbuja k dejanjem in skupnosti. Brez napadanja in brez očitkov, a s poimenovanjem dejstev avtorica riše vizijo liberalne, pisane, miroljubne Amerike, kjer je prostora za vse.

Amanda Gorman je absolventka univerze v Harvardu in se zavzema za pravice žensk, za okolje, proti rasizmu in krivici. Zanjo je jasno, da je vsa umetnost politična.

Tudi mene je njen nastop presunil in občutila sem vzporednice s svojim življenjem kot koroška Slovenka, s svojo zgodovino in zgodovino svojega naroda. Poskusila sem se ustreznim odlomkom besedila približati v slovenščini. In si zaželela, da bi Amandine vizije, to, kar naj bo, ustvarili tudi na Koroškem.

 

Amanda Gorman, prevod: Sonja Kert-Wakounig

Amanda Gorman

HRIB, KJER NAVKREBER STREMIMO

THE HILL WE CLIMB

(odlomki)

(odlomki)

 

 

Dan za dnem z zoro je z nami vprašanje,

When day comes, we ask ourselves,

kje svetle so točke v senci, ki traja?

where can we find light in this never-ending shade?

Pritiskata breme izgube

The loss we carry,

in muka, ko brodimo vode neskončne.

a sea we must wade.

Grozoto smo zrli v žrelu pošasti,

We've braved the belly of the beast.

spoznali, da molk ne pomeni miru.

We've learned that quiet isn't always peace.

Da pravo, predstava o tistem,

And the norms and notions

kar je, ni vedno pravica.

of what just is, isn't always just-ice.

Pozabimo, kar nas ločuje, v zavesti,

da vendar, če mar nam prihodnost je naša,

We close the divide because we know to put our future first,

je spore med nami treba zravnati.

we must first put our differences aside.

Nikomur sovraga, sozvočje naj vlada.

We seek harm to none and harmony for all.

In svetu povejmo, če drugega ne, da to je resnica:

Let the globe, if nothing else, say, this is true:

Kljub žalosti bridki smo dvignili glave.

That even as we grieved, we grew.

Kljub ranam zadanim gojili smo upe.

That even as we hurt, we hoped.

Kljub mukam, utrujeni, skušali smo.

That even as we tired, we tried.

To je obljuba, ki nam se obeta,

That is the promise to glade

naš hrib, kjer navkreber stremimo.

The hill we climb.

In demokracija lahko se tepta le začasno,

But while democracy can be periodically delayed,

saj ni je mogoče trajno zatreti.

it can never be permanently defeated.

A vsemu navkljub si moč bomo našli

but within it, we found the power

in spisali novo poglavje.

to author a new chapter.

Odprli si upanje novo in smeh.

To offer hope and laughter to ourselves.

Ne bomo podali se tja, kjer bili smo,

We will not march back to what was,

ampak ustvarili to, kar naj bo.

but move to what shall be

Izvirno besedilo v govorjeni in pisani besedi najdete na spletu, med drugim na tej povezavi: https://www.derstandard.at