VLADNA KRIZA – Ali se koroških Slovencev sploh tiče?
V preteklih dneh smo doživeli razodetje notranjosti svobodnjakov, o katerem smo itak že vedno vedeli, kakšno je, samo dokazov še nismo imeli. Doživeli smo padec črno-modre vlade, ki je nikdar ne bi smelo biti, če bi ljudska stranka ostala zvesta svojim krščansko-socialnim načelom. Doživeli smo imenovanje vlade ekspertov, ki daje upanje, da bo vsaj v naslednjih mesecih vladal stvarni razum. In doživljamo pričetek volilnega boja.
Kako se vse to dogajanje tiče koroških Slovencev, pa mi ni uspelo zaslediti. Bili so samo komentarji, kot „žalostno“ in podobno, ni pa bilo nikakršnega političnega odziva, kaj vse to za nas pomeni. Bom pač torej – brez legitimacije, samo kot komentar – sam poskusil ponuditi odgovor:
1. Konec sodelovanja s fašisti in tistimi, ki so jim blizu:
Bivši zvezni kancler Kurz je ugotovil „Dovolj je dovolj“ ter „Oni tega ne znajo“. Mislil je svobodnjaško stranko. Del te svobodnjaške stranke, tudi v krizi, kar je dokazal v televizijskih intervjujih, je gospod Mölzer. Gospod Mölzer je podpredsednik koroškega Heimatdiensta. Del te miselne skupnosti je celotni koroški Heimatdienst, je celotni Abwehrkämpferbund, je celotna nemško nacionalna desnica na Koroškem. Če celo ÖVP ugotavlja, da z njimi ni več znosno sodelovati, če ima socialdemokracija težave, argumentirati, da od volitev vlade skupno z FPÖ še dolgo ne pomeni sodelovanja, potem je jasno, da s to postfašistično strukturo sodelovanja pač v demokratični Avstriji ne more biti. To bodo morali vzeti na znanje tudi koroški Slovenci, ki se še zmeraj grejo nekega konsenza prav s to skupino. Prva zahteva je torej: takoj je treba končati vsakršno sodelovanje in pajdašenje s temi skupinami. Sicer koroški Slovenci kratko malo ne bomo verodostojni v naših zahtevah. Kdor tega sodelovanja noče prekiniti, pa se ne more imenovati zastopnika koroških Slovencev.
2. Naše zahteve:
Zelo tihi smo bili v zadnjih letih z našimi zahtevami, čeprav je odprtih vprašanj cel kup. Nekateri naših zastopnikov so pravili, da je to že prav tako, saj za zaprtimi vrati in po tihem potekajo pogovori, ki obetajo rezultate. Bridko smo se zmotili. Sedaj zopet ne bo nobenih rezultatov, čakati je treba na nove volitve, čakati je treba, da bomo dobili novo vlado, potem pa bo treba čakati, da bomo mi z našimi željami, za katere se je treba vprašati, ali se sploh uvrstimo na lestvico 100 najbolj važnih stvari za avstrijsko vlado, spet prišli na vrsto. Taktika je bila kratko malo napačna in jo je treba spremeniti. Ne more biti tako, da so naše zadeve stvar tajnih in skrivnih pogovorov. Ali imamo zahteve, ki jih postavljamo jasno in javno, tako da vsi vejo in nihče ne more mimo tega, da bi imel mnenje do tega, ali pa teh zahtev sploh ni.
3. Zamudili smo:
Sedaj imamo volilni boj, koroški Slovenci in manjšinska politika pa ni nikakršna tema. Lahko bi bila, če bi bili bolj dosledni, ampak to smo zamudili. To je ugotovitev, nič ne pomaga. Lahko pa spet začnemo od spredaj. Vsaj zdaj, za volilni boj, je potrebno formulirati, kaj si koroški Slovenci predstavljamo in je treba konfrontirati vse politične stranke v volilnem boju tudi z našimi zahtevami. To je še prav posebej pomembno, ker se kaže, da svobodnjaška stranka, ki se je naši zastopniki tako bojijo, očitno ne bo mogla več biti partner za nikogar, vsaj dolgo časa ne. Zna pa se zgoditi, da bo največja stranka potrebovala partnerja, ki bi lahko bil zelene ali pink barve. Zeleni in NEOS so načelno odprti za naše zadeve, ne moremo pa od njih pričakovati, da si bojo sami izmislili, kaj je za nas potrebno. Vsaj to jim moramo že povedati. Skrajni čas je torej, da formuliramo in javno zastopamo, kaj hočemo.
4. Letos je 100-letnica podpisa državne pogodbe iz St. Germaina, naslednje leto je 100-letnica koroškega plebiscita. Odprtih vprašanj je cel kup. Skupina vsaj kolikor toliko uglednih koroških Slovencev je že meseca januarja tega leta na vse osrednje organizacije naslovila zahtevo, da naj javno nastopijo s katalogom naših zahtev, kaj je treba uresničiti do 100-letnice plebiscita. Naše osrednje organizacije tega do danes niso storile. Ali bodo storile sedaj takoj, ali pa se naj vse tri razpustijo. Potem se bo že našla civilna družba, ki bo napolnila vakuum, saj nedejavnost naših organizacij že sedaj zelo duši sapo.
Mag. Rudi Vouk, 03.06.2019